V mestecu Tisno smo preživeli deset čudovitih dni. Iz nekaj deset metrov oddaljene cerkve sv. Duha nas je so nas zvonovi podnevi in ponoči vsake četrt ure opozarjali, kako čas hitro mineva. Sprva je bilo neprestano zvonenje nekoliko moteče, proti koncu pa je nekatere tudi jutranja avemarija komaj spravila pokonci.

Pri tolikšnih skupinah večdnevno druženje pogosto pride do napetosti in celo sporov. Naši dnevi so minili brez napetosti in so le potrditev našega več kot tridesetletnega prijateljstva. Uživali smo v čistem in toplem morju in pustili tudi soncu, da nam nakopiči zaloge D vitamina. Ženski del se je za skupnost daroval v kuhinji – brez moške asistence seveda ni šlo – poskrbeli pa smo tudi za nekatera vzdrževalna dela v hiši.

Pater Jože je kar na domačem dvorišču vsak dan daroval sveto mašo, skrbel pa je tudi za naše dobro telesno počutje, saj nam je en dan čisto sam pripravil odlično pizzo treh okusov. Tudi drugače cela hiša v Tisnu kaže dotik njegovih rok in iznajdljivosti.

Med našim počitnikovanjem so domačini imeli spominsko slovesnost in sveto mašo ob deveti obletnici nesreče, ko je v požaru na otoku Kornatu tragično preminilo dvanajst mladih gasilcev, od tega kar pet iz Tisna. K spominski maši je prišlo mnogo gasilcev iz cele Hrvaške. Za ponesrečence smo molili tudi mi pri naši jutranji sveti maši.

Zahvaljujemo se patrom jezuitom za gostoljubnost, še posebej pa patru Jožetu za duhovno vodstvo in animacijo.

Besedilo: Jože Strajnar