Rojstvo župnije Dravlje
Cerkev sv. Roka so v Dravljah sezidali leta 1646, v zahvalo Gospodu, da je v tem kraju prenehala divjati kuga. Spadala je pod župnijo Šentvid nad Ljubljano, a kmalu so se pojavile želje Draveljcev po samostojni župniji.
V prvi polovici 20. stoletja so to željo posredovali ljubljanski škofiji, le-ta je željo uslišala v letu 1961. Takrat je škof Anton Vovk izdal ustanovno listino nove župnije v Dravljah. Za prvega upravitelja je bil izbran jezuit Lojze Štrubelj, nato pa je za kaplana prišel France Kovač. Oba sta skupaj s pomočjo faranov poskrbela za obnovo cerkve in poživitev duhovnega življenja.
Ustanovitev nove župnije sovpada z gradnjo novih hiš in blokov v Dravljah, število prebivalcev je v Draveljah od tisoč naraslo na več kot 15 tisoč v današnjem času. Narasla je tudi potreba po pastoralnem delu in staro župnišče je postalo premajhno, zato so leta 1970 začeli uporabljati novo, ki je služilo za delovanje jezuitske skupnosti in celotne župnije.
Kmalu pa se je zaradi čedalje večjega števila prebivalcev pojavila potreba po gradnji nove cerkve, stara je bila namreč premajhna. Od prve želje in prvih korakov do uresničitve je bila pot dolga in trnjeva. Breme teh težkih let priprave in gradnje je bilo predvsem na ramenih p. Lojzeta Bratine. Prošnja za lokacijo je bila oddana leta 1975. Izmed načrtov je bil izbran projekt arhitekta Marka Mušiča.
Leta 1983 je bil blagoslov temeljnega kamna in nadškof Alojzij Šuštar je na tej slovesnosti poudaril, da «postavljamo temelj še na enega pri tem delu, na Boga samega«. 15. septembra 1985 pa je nadškof Šuštar novo cerkev Kristusovega učlovečenja tudi blagoslovil. Temu dogodku so prisostvovali številni domači gostje in pa gostje iz tujine, ki so bili tudi v času gradnje povezani s p. Bratino in celotno jezuitsko provinco.