O župniji Dravlje

Rojstvo župnije Dravlje

Cerkev sv. Roka so v Dravljah sezidali leta 1646, v zahvalo Gospodu, da je v tem kraju prenehala divjati kuga. Spadala je pod župnijo Šentvid nad Ljubljano, a kmalu so se pojavile želje Draveljcev po samostojni župniji.

V prvi polovici 20. stoletja so to željo posredovali ljubljanski škofiji, le-ta je željo uslišala v letu 1961. Takrat je škof Anton Vovk izdal ustanovno listino nove župnije v Dravljah. Za prvega upravitelja je bil izbran jezuit Lojze Štrubelj, nato pa je za kaplana prišel France Kovač. Oba sta skupaj s pomočjo faranov poskrbela za obnovo cerkve in poživitev duhovnega življenja.

Ustanovitev nove župnije sovpada z gradnjo novih hiš in blokov v Dravljah, število prebivalcev je v Draveljah od tisoč naraslo na več kot 15 tisoč v današnjem času. Narasla je tudi potreba po pastoralnem delu in staro župnišče je postalo premajhno, zato so leta 1970 začeli uporabljati novo, ki je služilo za delovanje jezuitske skupnosti in celotne župnije.

Kmalu pa se je zaradi čedalje večjega števila prebivalcev pojavila potreba po gradnji nove cerkve, stara je bila namreč premajhna. Od prve želje in prvih korakov do uresničitve je bila pot dolga in trnjeva. Breme teh težkih let priprave in gradnje je bilo predvsem na ramenih p. Lojzeta Bratine. Prošnja za lokacijo je bila oddana leta 1975. Izmed načrtov je bil izbran projekt arhitekta Marka Mušiča.

Leta 1983 je bil blagoslov temeljnega kamna in nadškof Alojzij Šuštar je na tej slovesnosti poudaril, da «postavljamo temelj še na enega pri tem delu, na Boga samega«. 15. septembra 1985 pa je nadškof Šuštar novo cerkev Kristusovega učlovečenja tudi blagoslovil. Temu dogodku so prisostvovali številni domači gostje in pa gostje iz tujine, ki so bili tudi v času gradnje povezani s p. Bratino in celotno jezuitsko provinco.

Življenje v župniji Dravlje

V naslednji letih je bil urejen še Rokov trg pred cerkvijo. Na vzhodni strani pa Trg papeža Janeza Pavla II. Ureditev okolice cerkve omogoča lepa praznovanja različnih slovesnosti – Veliki šmaren, Rokova nedelja, prva sveta obhajila, birme in poroke. Na god sv. Roka, to je 16. avgusta, obišče Dravlje množica romarjev, vrh praznovanja pa je nato draveljska nedelja z mašami v dopoldanskem času, popoldne pa sledi pester kulturno umetniški program, ki se konča v nočnih urah.

Ker nova cerkev nima zvonika, so naši pritrkovalci, ki nam lepšajo praznike že več generacij, ostali v zvoniku stare Rokove cerkve. Z višine imajo prečudovit razgled na našo faro.

Karitativna dejavnost se je začela že leta 1968 v delu Župnijskega odbora za Karitas. V letu 1990 je bila ustanovljena slovenska Karitas, že naslednje leto pa je z delom začela Župnijska Karitas.

V draveljski župniji je bil vedno prostor za delovanje različnih skupin. Tukaj so svojo pot začeli slovenska Vera in luč, Kres in nato Slovenska skupnost krščanskega življenja, ter Društvo katoliških pedagogov.

V božičnem času radi obiščejo novo draveljsko cerkev vsi, ki prihajajo občudovat stvaritve naših jasličarjev. Te, tako imenovane »katehetske jaslice« nas vsako leto nagovorijo z novo in aktualno tematiko.

Zborovsko petje ima dolgoletno tradicijo. Že mnogo let delujejo različni otroški in mladinski zbori, ter župnijski mešani pevski zbor. S petjem bogatijo tako nedeljska, kot tudi praznična bogoslužja.

V župniji najdejo svoj prostor tudi različne molitvene skupine, aktivno deluje več zakonskih skupin. Od leta 1990 dalje se zbirajo tudi skavti stega Ljubljana 3, katerega člani prihajajo tudi iz sosednjih župnij v Ljubljani, Vodic, Šmartnega in Grosuplja.

Iz župnije že več kot tri desetletja med slovenske bralce prihajajo knjige z bogato duhovno vsebino. Nekatere med njimi so postale prave uspešnice in doživele številne ponatise. Vodja založniškega dela Župnijskega zavoda Dravlje je ves čas p. Lojze Bratina.

Draveljski duhovni večeri so vzniknili leta 1996 iz pobude papeža Janeza Pavla II., ki jo je izrekel kulturnikom v mariborski stolnici, ko je dejal, da želi Slovencem prebuditi spomin na lastne korenine in na tisto duhovno dediščino, na katerih je zrasla naša kultura. V teh letih so sodelovali številni slovenski strokovnjaki in poznavalci iz cerkvenega, kulturnega, zgodovinskega, zdravstvenega in političnega področja.

V novi cerkvi so bile tudi velike in odmevne prireditve – festival mladine, taizejsko srečanje, različne dramske igre, koncerti, misijonske tombole, miklavževanja, v zadnjih letih pa oratoriji.

Leta 2001 je bilo obujeno praznovanje podobno nekdanjemu Rokovemu sejmu. Od leta 2002 dalje si skupaj s Turističnim društvom LIPA prizadevamo, da na Rokovo nedeljo čim bolj pristno obudimo slovensko etnološko dediščino. Stojnice izdelovalcev predmetov domačih obrti napolnijo Rokov trg. Popoldan pa pester kulturno–umetniški program združi draveljce in vse ostale romarje.

V letu 2021 smo praznovali 50-letnico ustanovitve župnije v Dravljah. V počastitev tej obletnici smo v aprilu v kapeli nove cerkve pripravili razstavo novomašnih podobic jezuitov, ki so sedelovali v naši župniji. Nato smo v juniju blagoslovili obnovljen tabernakelj v cerkvi svetega Roka, konec julija pa je izšel zbornik z naslovom: »Praznovanje življenja«, v katerem je zbrana zgodovina Dravelj in župnije, opisan pa so tudi vse dejavnosti, ki so tukaj potekale.