JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE

Jezus je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6 ). Jezusova beseda je vedno preprosta in razodeva Božjo ljubezen do človeka – do vsakega, vedno in povsod. Na poseben način želi to povedati vsem, ki boste brali te vrstice.

Ena od poti v življenju je pot  K A T E H U M E N A T A.

Kaj je to? To je pot skupnega poslušanja veselega oznanila, ki odmeva v našem življenju. Komu je namenjena? Vsakemu, ki še ni bil krščen ali ni prejel sv. obhajila ali sv. birme in se še ni  srečal z Božjo ljubeznijo pri spovedi. To so zakramenti uvajanja v krščanstvo. Tu in tam pa pride kdo, ki želi poglobiti svoje krščansko življenje.

PRISLUHNI, MORDA VABI TUDI TEBE. PRIDI IN POGLEJ. (prim. Jn 1,39)

Začnemo v petek, 14. oktobra 2016 ob 17. uri v draveljskem župnišču. Voditelja sta p. Miran Žvanut, župnik v Dravljah (miran.zvanut@rkc.si) in s. Magdalena Cimerlajt, uršulinka (tel. 031 227 779 ).

Kaj pravi o prehojeni poti katehumenata Katarina Metelko si lahko preberete spodaj.

Zakrament svetega krsta sem prejela kot otrok. Nekaj pa je manjkalo. Želja stopiti na pot katehumenata in prejeti zakramenta svete birme in svete evharistije je v meni rasla dve leti in jeseni 2015 je nastopil pravi trenutek, da stopim na to pot.

Pravijo, da skozi katehumenat počasi sprejemaš in sprejmeš Božjo besedo. Meni pa se je zdelo, da je Božja beseda tista, ki se mi bo približala in me sprejela. Tako majhna, neznatna, sem bila v primerjavi z besedami zapisanimi v Svetem pismu in vsemi modrostmi, ki sta jih z nami, katehumeni, delila sestra Magdalena in pater Miran.

Petkova srečanja s sestro Magdaleno so vedno prehitro minila. Skozi bogato pisano besedo in slikovno gradivo nam je približala Božjo besedo. Moje misli in močna čustva, o vsem prebranem in slišanem, niso ostala za vrati župnišča, temveč so me spremljala še vso pot do doma. Nemalokrat še ves večer.

Na Velikonočno soboto, ob prejemu svetih zakramentov, se z nami niso veselili le naši botri, starši in naši bližnji. Z mano, Urško, Matevžem in Gregorjem se je veselila vsa župnija. Bil je res svečan in veličasten večer.

Božja beseda se mi je počasi približala in me sprejela.

»…Srce je vrč, ki nosi plamen,

      ko k sebi ga pritiska Bog.«  

(verz iz pesmi »Barok« Milčka Komelja)

Sestri Magdaleni in patru Miranu se iskreno zahvaljujem za vodenje po poti do prejema svetih zakramentov.

Katarina