V nedeljo 28. maja, smo birmanci in animatorji skupaj s pevci in našimi družinami v zahvalo za uspešno opravljeno birmo poromali na Šmarno goro. Vzpon je bil zanimiv, razgiban in malo tudi utrujajoč, na vrh pa smo prišli seveda vsi prešvicani. Ko smo na vrhu zagledali pitnik s svežo vodo, smo jo pili in se z njo seveda tudi polivali, saj je bil dan kar vroč. Nastavili pa smo si tudi nastavek za zalivanje, da nam je pršil v obraz, in smo se s tem hladili.

Ob enajsti uri smo se zbrali v cerkvi, kjer smo imeli družinsko sveto mašo. Maša je bila obarvana s čudovitim petjem, med katerim pa smo se pogosto ozrli k stropu cerkve, ki je bil poln najrazličnejših zanimivih poslikav, ki smo si jih vsekakor morali ogledati. Pevci smo sedeli na koru, na katerega smo prišli po ozkih, kamnitih stopnicah, na katerih smo se gužvali zmeraj, ko je bilo potrebno hoditi gor in dol :).

Po končani sveti maši so animatorji delili sveže ocvrte miške, ki so bile zares slastne in jih je presneto hitro zmanjkalo. Na koncu smo se med seboj pogovarjali, si govorili vice in se igrali kakšne igre. Seveda pa smo pojedli tudi večinoma kar vso hrano, ki smo jo z nahrbtnikom pritovorili na vrh tudi zato, da je bil nahrbtnikom na poti navzdol malo lažji. 

Sama sem na izletu zelo uživala – še posebej zato, ker sem bila v res izvrstni družbi.

Besedilo: birmanka Pija Paternoster

Foto: Krištof Koman