Ubesediti, ali opisati občutja, ki obdajajo poslušalca ob poslušanju tako čudovite cerkvene glasbe, kot smo ji bili priča nocoj v draveljski cerkvi, je skorajda nemogoče.
V resnici SINFONIJA ŽIVLJANJA in ŽIVLJENJE TISOČERIH ZVOKOV Slovenskega glasbenika – Janeza Petjaka.
Kantato izbranih del skladatelja Janeza Petjaka, so pod vodstvom dirigenta Davorina Morija ob spremljavi koroškega godalnega orkestra izvajali:
– MePZ Peca iz Globasnice
– MePZ Gorotan i Šmihela,
– MoPZ Franc Leder Lesičjak, iz Štebena,
– Kvintet Donét,
– Cerkveni zbori: Globasnica, Štebe, Št. Lips in Večna vas.
O Janezu Petjaku je zapisano: se rodiš z glasbo v srcu ali se glasba vedno znova rojeva v tebi? Dihaš jo, čutiš in ji posvetiš svoje življenje. Glasbo deliš z drugimi in z njo spletaš nevidne niti povezav med ljudmi. Glasba je tvoje poslanstvo, tvoja luč, ki te vodi na poti življenje. Nadarjenost do pesmi mu je podarila mama. Že kot otrok je zaznal zvoke in čutil je moč pesmi. Doma so peli skupaj, na polju in pri drugem delu. V času njegovega šolanja ni bilo slovenskih šol, zato jih ni obiskoval. Poklic zidarja je prevzel po očetu. Rad je imel svoj poklic a še rajši je imel glasbo. Družina ga je podpirala na glasbeni poti, čeprav si je lahko privoščil le nekaj kratkih tečajev. Bil je samouk. Kadar je imel možnost je sedel h klavirju in izpod njegovih prstov so se razlegali čudoviti zvoki.
Janezu Petjaku glasba pomeni smisel življenja.
Prav to je bilo čutiti tudi nocoj. Glasbo kot molitev, glasbo kot smisel življenja, glasbo preko katere se ti približuje Bog, preko katere občutiš učlovečenje Boga samega.
Poslušali smo kantato duhovne glasbe, sestavljeno iz maš, mašnih spevov, slave, aleluje, v uvodu pa je zadonel zbor z vstopno pesmijo »K Bogu pred oltar vstopimo«. Zbor v različnih zasedbah: kot mešani, moški in ženski zbor, v manjših skupinah, kot moški kvintet in tudi kot posamezniki, solisti, resnično ZAZVENI.
Poslušalca resnično dvigne, navduši, ga pomiri in umiri….. pripelje ga K BOGU PRED OLTAR.
Tako je o doživetem večeru zapisala: Marija Šterbenc
Foto: Tomaž Celarec
