»TO JE MOJ LJUBLJENI SIN, ZELO SEM GA VESEL« (Mt 17, )
Novomašno geslo p. Roka Bečana pove veliko, pravzaprav pove vse. Danes smo slišali tako veliko misli, pričevanj, zahvaljevanj, prošenj in vsega, kar spada k novomašnemu slavju, da je težko v nekaj stavkih povzeti celotno dogajanje – slavje v Lovrencu na Pohorju.
V tej čudoviti vasici je danes vse »kipelo« od veselja in hvaležnosti Bogu, da je Bog Roka poklical tako močno, tako jasno, da ga je izbral tako skrbno, da mu je na poseben način povedal: »ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam posebno veselje, pridi, hodi za Menoj, oznanjaj evangelij in »obdeluj« moj vinograd, ne boj se, s teboj sem….
Iz Dravelj smo se odpravili z avtobusom, po kilometrih pot dolga, a ker je bilo vzdušje lepo, je hitro minilo. Da smo se lepo pripravili na slovesnost sta poskrbela p. Egon Hribovšek z molitvijo in Darinka Bak s petjem.
Vstopili smo v lepo okrašeno cerkev sv. Lovrenca. Ob začetku slovesnosti smo bili priče izročitve novomašnega križa p. Roku in blagoslova s strani staršev. Ganljivo! Ubrano petje združenih zborov je napolnjevalo vse kotičke znotraj in zunaj cerkve, kar je dokaz, kako lepo je, kadar »stopijo skupaj« in otroški zborček pred stranskim oltarjem je bil posebno darilo p. Roku.
P. Miran, novomašni pridigar, je v homiliji praktično zaobjel vse življenje p. Roka, od prvega oblitja s krstno vodo v tej cerkvi, do maziljenja s krizmo, ko je bil Rok v četrtek 28. junija posvečen v mašnika. Slišali smo kako pomembna je molitev, kako pomembno je vztrajanje, kako pomembno je zavedanje da nismo sami in ne nazadnje, kako pomembno je, da zmoremo nesebično in brezpogojno ljubiti.
P. Rok je bil ves čas obreda izredno miren, predan, njegov obraz »se je bleščal kakor sonce« (Mt, 17,2). Vsi smo na nek način čutili, da je dobro da smo tukaj, da smo z njim, da se zaveda naše podpore, naše naklonjenosti, da ve, da na poti, ki jo je začel ni in ne bo sam.
Po maši se je zunaj cerkve odvil prisrčen kulturni program, v katerem so sodelujoči osvetlili in osvetljevali Rokovo dosedanjo pot. Tako smo spoznali njegovo ožjo družino, znance, prijatelje, nekateri so pričevali, kako so Roka spoznali, kaj vse so z njim in ob njem doživeli itd. Seveda ni manjkalo dobrot, s katerimi smo se okrepili in žeje ni bilo čutiti.
Kulturni program je zaključil p. Marjan Kokalj v jezuitski drži, z molitvijo, pesmijo, premišljevanjem božje besede in prošnjami za novomašnika p. Roka, s katerimi smo na poseben način prosili Gospoda, da vodi njegovo življenje.
S pesmijo Veš o Mariji je bil drugi del zaključen.
Sledilo je kosilo v šotoru. Po običajih kot se za nove maše spodobi, je bilo v šotoru več kot 350 ljudi, za katere je bilo zelo dobro poskrbljeno. Tudi vzporedni program je bil lepo pripravljen. S strani govorcev smo slišali veliko spodbudnega, s strani novomašnika, p. Roka pa zahvalo vsem za vse.
Proti večeru smo se še enkrat zbrali v cerkvi in skupaj zapeli litanije Matere Božje. S tem smo se zahvali za celoten dan, saj v resnici je bil to DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD.
Besedilo: Marija Šterbenc
Foto: Tomaž Celarec
