Na predvečer praznika so bili v cerkvi sv. Jožefa v duhovnika posvečeni: Rok Bečan, Benjamin Bevc, Egon Hriberšek in Marko Pavlič.
V moči Svetega Duha so sedaj Benjamin, Egon, Marko in Rok na poseben način pridruženi poslanstvu Kristusa učitelja, duhovnika in pastirja. Odslej so poklicani, da v sodelovanju s škofi oznanjajo Božjo besedo in vodijo evharistično bogoslužje; da v zakramentu sprave odpuščajo grehe in s svetim oljem krepčajo bolnike; da presojajo znamenja časov in pri Očetu posredujejo za svoje brate in sestre.
Novoposvečeni duhovniki so se na ta dan pripravljali več let, toda bolj kot cilj poti duhovniško posvečenje zanje predstavlja novo izhodišče. Po več letih pastoralnega dela in študija bodo poslani na »tretjo probacijo«, da se pripravijo na slovesne zaobljube in tako dokončno postanejo člani Družbe Jezusove.
Posvečenje je zgovorno znamenje Božjega delovanja v Cerkvi. Zahvaljujmo se za novomašnike in zanje še naprej molimo. Hkrati pa naj bo to ponižna prošnja gospodarju žetve, naj pošlje novih delavcev na svojo žetev. Gospod, dobrih in svetih duhovnikov nam daj.
Pri mašniškem posvečevanju so sodelovali pevci in minstranti naše župnije ter prostovoljci, ki so pomagali pri sprejemu in pogostivi.
|
Uradne fotografije si lahko ogledate na tej povezavi (foto: Žiga Lovšin): https://www.dropbox.com/sh/76cniw9q39ivjxd/AABeFNoBIzClnAgGm_-h1PRZa?dl=0
Sveti maši z mašniškim posvečenjem v cerkvi sv. Jožefa pa lahko prisluhnete na tej povezavi:
Objave Radia Vatikan: Msgr. Alojzij Cvikl posvetil štiri jezuite v duhovnike 1. del Msgr. Alojzij Cvikl posvetil štiri jezuite v duhovnike 2. del (pridiga) Msgr. Alojzij Cvikl posvetil štiri jezuite v duhovnike 3. del |
Pa še vtisi, ki jih je ob posvečenju zapisala draveljska župljanka Marjetica Škrlec:
“Vzemi, Gospod, in sprejmi…”
28. junij 2018, kako velik in pomemben dan! Kot se je izrazil g. mariborski nadškof, Alojzij Cvikl, takega cerkev sv. Jožefa na Poljanah še ni doživela. Štirje novi duhovniki, štiri mlade moči v slovenski Cerkvi, štirje novi patri jezuiti. Kar petina vseh letošnjih novomašnikov iz različnih koncev Slovenije je letos iz vrst Družbe Jezusove.
Rok Bečan, Benjamin Bevc, Egon Hriberšek in Marko Pavlič, Bog vas je vesel, veseli so vas vaši starši, veselo je naše krščansko občestvo, še posebej pa sobratje jezuiti.
Slovesnost na predvečer praznika godu sv. Petra in Pavla je bila mogočna in prisrčna. Zelo redko imamo priložnost peti novomašne pesmi. Zdaj smo jih peli s štirikratnim veseljem. Z zanimanjem smo spremljali obred posvetitve. Ta zajema klicanje in izvolitev kandidatov, nadškofovo pridigo, obljube kandidatov, litanije svetnikov, med katerimi kandidati ležijo na tleh pred oltarjem, polaganje rok, posvetilno molitev, oblačenje kandidatov v mašne plašče, maziljenje rok s sveto krizmo, izročitev kruha in vina ter nadškofov poljub miru.
Ob polaganju rok vseh prisotnih duhovnikov v tišini nad glave novih patrov smo čutili, kako pomembna je ta gesta zanje. Predstavljamo si lahko, da so številni duhovniki, različni v okoliščinah svojega delovanja, različni po izkušnjah, talentih, starosti, značajih in funkcijah, vsak na svoj način v mislih zaželeli novomašnikom blagoslov pri tistem, kar se je v času njihovega lastnega delovanja izkazalo kot posebej potrebno molitve.
Začenjajo se torej nove poti: patra Roka, patra Benjamina, patra Egona in patra Marka. Pri njihovem poslanstvu jim bodo v pomoč novomašna gesla, ki so si jih izbrali, in pa znamenita molitev sv. Ignacija Loyolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove:
“Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo,
moj spomin, moj razum in vso mojo voljo,
karkoli imam ali premorem.
Ti si mi to dal, tebi, Gospod, to vračam.
Vse je tvoje, razpolagaj z vsem
popolnoma po svoji volji.
daj mi svojo ljubezen in milost,
to mi zadošča.”
Vsi, ki se te dni veselimo novih duhovnikov, pa prosimo za to, da bi se sporočila te molitve zavedali tudi mi. Naj s sprejemanjem in podporo različnosti darov vsakega od novomašnikov spoštujemo, da so izbrani od Boga za nas, natanko taki, kot so. Da jih torej ne moremo in ne smemo soditi po svojih osebnih pričakovanjih. Da ne bi iskali pomanjkljivosti, ampak videli prizadevanje. Da jih ne bi imeli za svojo pravico, ampak za milost. Tako bodo lažje velikodušno delovali v današnjem svetu in za svet prihodnjega rodu.
Kadar pa bo vendarle težko, bodi z njimi Ti, Gospod, da ogenj tega lepega večera ne ugasne.
Gospod, duhovnikov nam daj… in hvala Ti zanje!
Foto v galeriji: Tomaž Celarec
