Sonce je ravno prav grelo in veter je ravno prav pihljal na zoreče žito in rumene sončnice. Župnijska cerkev v Križevcih pri Ljutomeru je, okrašena z vrtnim cvetjem in bršljanom, po 36 letih ponovno pričakovala svojega novomašnika. Tudi druga julijska nedelja je bila ustvarjena za to, da bo doživetje nove maše čim lepše. P. Egon Hriberšek je stopil pred nas s svojim blagim nasmehom. Pred svojimi domačimi, v svoji domači fari, obenem pa tudi že zelo naš, draveljski, naš novi kaplan. Občutili smo, s kakšno skrbnostjo je pričakoval današnjo daritev.
P. Egonu so svoje besede pri sveti maši in kasneje namenili domači župnik g. Štefan Vinkovič, jezuitski provincial p. Ivan Bresciani, voditelja slovesnosti, sobrata p. Marjan Kokalj in p. Rok Bečan, soboški nadškof g. Peter Štumpf, križevski župan, predstavnica krajanov, prijatelji iz Vere in luči in drugi. Povedano je bilo veliko lepega in spodbudnega, od tega, kako lepo je, da je p. Egon Prlek, da je vedno odprt za ljudi in da pomaga brez preračunavanja, kaj se splača in kaj ne, do tega, da se sončnice obračajo za soncem in ne po vetru.
P. Egon je svoje sonce našel. Po veri, vcepljeni v domači družini in okolju, po premoru in osebnem iskanju, po prvem in uspešnem poklicu. Zdaj je dozorel za drugega. Gotovo je to zrela odločitev v letih, ko lahko razumeš bližnjega v stiskah njegovega vsakdana, ker si jih tudi sam spoznal. V obdobju, ko veš, da si tak, kot si, z ljubeznijo ustvarjen od Boga, ki te nekje potrebuje s prav tvojimi lastnostmi. V draveljski jezuitski skupnosti je, kot je povedal p. Miran Žvanut, Egon tisti, ki se zna se posebej pristno veseliti. Ki vidi vso lepoto stvarstva in je pozoren na odtenke.
Zagotovo bo kot duhovnik s to lastnostjo dovzeten tudi za drobne in velike stiske in veselja vseh, s katerimi se bo srečeval. Sama sem ga spoznala kot patra, ki z blagim tonom in preprostimi besedami ob pravem času izreče, kar sogovornik potrebuje. Predvsem predstavo o Bogu kot ljubečem Očetu.
Daritev v cerkvi, voščila udeležencev nove maše, odlična postrežba v šotoru, kulturni program … Vse to je danes izražalo veselje nad tem novim duhovnikom.
Zame pa je bil eden od ganljivejših dogodkov današnje slovesnosti -nenavadno – skupno držanje za roke in ples v dolgi verigi zbranih, ki se je skoraj pol ure vila tudi izven šotora po Križevcih. Kajti na čelu te verige je bil p. Egon, ki je šofiral invalidski voziček z udeleženko slovesnosti. No, tudi na koncu verige je bil jezuit – jezuiti so res alfa in omega.
V duhu novomašnega gesla: “In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta” zaželimo p. Egonu, naj to spodbudno misel pri svojem poslanstvu vedno sliši tudi sam. Naj tudi on ostaja v stiku z ljudmi v njihovih vsakdanjih svetovih. Sam naj se čuti pri tem svobodnega. Kakor bel golob, ki se je danes iz njegovih rok dvignil v nebo.
Besedilo: Marjetica Škrlec
Foto: Tomaž Celarec
