Kolesarsko romanje v Prago

Novice
Povej naprej!

Pot jih je vodila preko Jezerskega v Velikovec, kjer so popili jutranjo kavo. Po rahlem vzponu na Mühlen in spustu v Neumarkt, je iz Pölsa sledil vzpon na 1274 m visok prelaz Triebener Tauern Pass potem pa dih vzbujajoč spust v Trieben. Od tam so nadaljevali pot preko Liezna v Windischgarsten, kjer je bil zaključek prve etape. V Windischgarstnu je kolesarje pričakalo spremljevalno vozilo s Katjo, Tejo in Maticem. Po namestitvi v prenočišču je sledila obilna večerja z avstrijskim pivom, saj je bilo potrebno nadomestiti izgubljene kalorije. Tistim, ki jih pot ni preveč izčrpala, je zadostovala le solata. Po odličnem spancu so kolesarji nadaljevali pot v Linz, kjer je bil daljši postanek, saj je popustila žica na zadnjem menjalniku pri enem od koles. Kolesarji so ta čas izkoristili za malico in počitek, po popravilu menjalnika pa nadaljevali svoje romanje do Češke meje in se ob reki Vltavi spustili v Český Krumlov. Tam jim je teknila odlična češka hrana in seveda češko pivo. Kolesarji so se v Krumlovu srečali s spremljevalnim vozilom in se pripravili na nočno vožnjo proti Pragi, ki na trenutke ni bila nič kaj prijetna, saj sta jih na poti ovirala dež in megla. Torej pravo romarsko vzdušje. Vendar, ker je vztrajnost vedno poplačana, so se kolesarji ob reki Vltavi v jutranjih urah pripeljali v center Prage in potrkali na vrata jezuitske skupnosti, kjer jih je sprejel predstojnik p. František ter Katja, Teja in Matic, ki so tam prenočili.

Po tuširanju in kratkem oddihu je sledil sprehod po mestu in odhod k slovenskemu veleposlaniku na Češkem g. Leonu Marcu. Skupaj z njegovo ženo Barbaro in hčerko Metko so kolesarji odšli na Hradčane, kjer so obiskali grob Barbare Celjske. Umrla je ravno pred 567 leti 11. julija 1451 v Mĕlníku in je pokopana v praški katedrali. p. Miran je ob somaševanju p. Andreja v kapeli svetega Venčeslava, ki je poleg groba Barbare Celjske, daroval sveto mašo ob prisotnosti draveljske kolesarske ekipe, slovenskega veleposlanika g. Leona Marca, njegove žene Barbare, hčerke Metke in luksemburškega veleposlanika g. Gérarda Philippsa. Barbara Celjska je bila namreč poročena s Sigismundom Luksemburškim.

Po sveti maši je veleposlanikova hči Metka simbolično prižgala svečo na grobu Barbare Celjske. Sledila je odlična večerja, ki jo je pripravila veleposlanikova žena, kolesarje pa je hitro premagal spanec in jih popeljal v sanje polne lepih vtisov in že naproti novemu romarskemu izzivu.

Velika zahvala veleposlaniku g. Leonu Marcu, njegovi ženi Barbari in hčerki Metki za gostoljubnost! Hvala izvrstni spremljevalni ekipi Katji, Teji in Maticu! Posebna zahvala Petru Gregorčiču, ki je naredil odličen načrt poti! Zahvala tudi Slavku Železnu, ki je posodil prtljažnik za kolesa, da ni bilo potrebno kolesariti nazaj v Slovenijo. In seveda zahvala vsem, ki so v molitvah in mislih spremljali kolesarje.

Za kolesarske navdušence in v upanju, da se kolesarjem naslednjič še kdo pridruži, je spodaj nekaj zanimivih podatkov:

kolesarji so v ponedeljek štartali iz Dravelj ob 4 uri in 15 minut. Pot do Prage je bila dolga 641km in prekolesarili so 9452 višinskih metrov. V jezuitsko skupnost v centru Prage so prispeli v sredo zjutraj ob 8. uri.

 

Vtisi spremljevalcev Katje, Teje in Matica:

Celotno romanje je bilo zelo zanimivo in atraktivno, od Dravelj, kjer smo začeli tovoriti prtljago naših kolesarjev, do prvega postanka v avstrijskem mestu Liezen in do končne postaje v Pragi.
Na poti smo imeli, kar nekaj “vzponov in padcev”, saj smo na češki strani poti vozili po starih cestah čez njihove zelo raznolike planote, kjer cesta ni ne ravna in ne hribovita, ampak nekaj vmes.
Med potjo smo se ustavili v Češkem Krumlovu, kjer smo si mesto tudi malce ogledali, stopili v kak muzej in preizkušali ali naši dežniki še zadržujejo dež. Nato smo nadaljevali pot do jezuitske skupnosti v Pragi. Tam smo prespali, čakali kolesarje in jih šele v jutranjih urah dočakali, ker so prišli z ”manjšo” zamudo. V sredo smo imeli kratek ogled mesta Prage in videli marsikaj zanimivega. Isti dan zvečer smo v katedrali sv. Vida, kjer smo bili čisto sami, imeli lep obred svete maše v slovensko-angleškem jeziku z veleposlanikoma Slovenije in Luksemburga. Večer smo nadaljevali pri veleposlaniku doma, kjer smo imeli domačo večerjo in nato tam tudi prespali.
V četrtek zjutraj smo imeli skupen zajtrk, spakirali naše stvari, pritrdili kolesa na avto in odšli na še en ogled Prage. Po ogledu smo se iz mesta do avta pripeljali s tramvajem. Poslovili smo se od gostiteljev ter šli proti domu in tako zaključili naše romanje.
Najbolj si bomo od vsega zapomnili to, da smo imeli katedralo in kapelo svetega Venčeslava v katedrali samo zase, za zelo lepo sveto mašo. Zapomnili si bomo dolgo ovinkasto cesto do Prage, polno smeha in tudi sprehod čez zanimiv Karlov most, vse kipe na njemu ter ulične umetnike z njihovimi talenti.

Prejšnji prispevek
Nova maša p. Egona Hriberška
Naslednji prispevek
Ponovitev nove maše treh jezuitskih novomašnikov