Na vse štiri strani neba

Novice
Povej naprej!

To je bil »dan, ki ga je naredil Gospod,« kot smo pevci zapeli na včerajšnjo Rokovo nedeljo, 22. avgusta 2021.

Namesto treh bodo od te slovesne nedelje dalje v Rokovem zvoniku peli kar štirje zvonovi. Različnih velikosti in različnih tonov, zlitih bodisi v nežno zvončkljanje bodisi v mogočno zvonjenje, ki se bo razlegalo nad našo župnijo. Zvonovi Kristusovega učlovečenja, Marijinega vnebovzetja, svetega Roka in Svete družine s toni f1, as1, c2 in es2 s svojimi imeni in ubranimi intonacijami povzemajo pojme in svete osebe, ki so Dravljam najbliže.

Mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl je z očitnim veseljem nad tem dogodkom pri maši spregovoril tudi o šestdesetletnici draveljske župnije. Sprehodil se je po desetletnih obdobjih, v katerih je župnija rasla in napredovala v številu vernikov ter občutku občestva. Njeni duhovni pastirji so v vsakem obdobju skrbeli za to, da je bilo življenje župnije v skladu s tokom časa, torej tudi blizu vsakdanu draveljskih župljanov. Sodobna župnija v največjem slovenskem mestu pa kljub temu izhaja iz globoke vere tukajšnjih prebivalcev tudi še iz časa, ko je v Dravljah nastala prva cerkev in so se začela romanja k svetemu Roku.

Dosedanji draveljski zvonovi so bili stari blizu stoletja, torej starejši od župnije, in prišel je čas, da se pripravi pot za nove, znova blagoglasne, bolj ubrane zvoke. Ta vmesni cilj je bil dosežen s čudovitim dogodkom, ki bo zabeležen v župnijski kroniki in naših spominih tudi za prihodnje rodove. Saj, kakor je omenil g. župnik Primož, kar smo prejeli, je delo naših predhodnikov, kar delamo, pa bodo prejemali naši zanamci prihodnje stoletje, morda tudi dlje. Kako pomemben opomnik!

Dogodek mi je zbudil spomin na otroštvo, ko sem stanovala v neposredni bližini cerkve, sicer evangeličanske, in večkrat dnevno poslušala mogočne zvonove. Rasla sem ob njihovih glasovih, ki so dan vedno nekoliko »dvignili«, kakor nas vedno dviga čudež zvoka in glasbe.

Kasneje nikoli več nisem stanovala tako blizu cerkve, zvonove sem močno pogrešala. Zanos ob njihovem zvoku pa je ostal. Ko sem včeraj med dogodkom blagoslova slišala besedno zvezo »na vse štiri strani neba«, sem pomislila na to, da ljudje vedno iščemo ter prej ali slej tudi najdemo vsak svoj košček teh štirih strani neba. Do dne, ko nas zvon pospremi  na tisti večni, srečni svet. Čas vmes je tisti, ko naj bi vsak zase in kot skupnost udejanjali, kar piše na novem, največjem zvonu: »Da zveniš. Tvoj zven je srečen: ves je zdaj in ves je večen.«

V prizadevanju po našem osebnem zvenjenju še pridejo trenutki, ko se v dvomih sprašujemo, kakor v tokratnem evangeliju: »H komu naj gremo?«

Hvala Bogu: zdaj imamo v Dravljah kar štiri zvonove, ki nas glasno vabijo, kam naj usmerimo svoje negotove življenjske korake.

 

Posnetek celotne slovesnosti:


Besedilo: Marjetica Škrlec

Foto: Gašper Remškar, Tomaž Celarec

Video: Matej Vukina, Tomaž Celarec

Prejšnji prispevek
Predstavitev novih zvonov
Naslednji prispevek
Še naprej bo z nami