Molitev darovanja ali posvetitve:
Molivec se vsak dan osebno daruje ali posveti Bogu s svojimi besedami ali z naslednjo molitvijo:
Bog, naš Oče, izročam ti svoj dan.
Izročam ti svoje molitve, misli, besede,
dejanja, radosti in bolečine
skupaj s srcem tvojega Sina Jezusa,
ki se v evharistiji vedno znova podarja
za odrešenje sveta.
Naj bo Sveti Duh, ki je vodil Jezusa,
danes moj vodnik in moja moč,
da bom mogel pričevati za tvojo ljubezen.
Z Marijo, materjo našega Gospoda in Cerkve,
prosim še posebej za namen,
ki ga za ta mesec predlaga Sveti oče.
Molitveni namen za evangelizacijo: Cerkev
Molímo za Cerkev, da bi od Svetega Duha prejela milost in moč za preobrazbo v luči evangelija.
Apostolska spodbuda
Evangelii Gaudium (Veselje evangelija)
Frančišek
24. november 2013
»Sanjam o misijonarski izbiri, ki je zmožna preoblikovati vse, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za varovanje sebe.«
26. Pavel VI. je vabil, naj okrepimo klic k prenovi. Jasno je povedal, da se ne obrača samo na posameznike, ampak na vso Cerkev. Spomnimo na to znamenito besedilo, ki ni izgubilo svoje moči. »Cerkev mora poglobiti zavest o sebi, premišljevati o svoji lastni skrivnosti /…/ Iz te razsvetljene in dejavne zavesti izvira samodejna želja, da bi soočila idealno podobo Cerkve, kakršno je Kristus videl, hotel in ljubil kot svojo sveto in brezmadežno nevesto, s svojim resničnim današnjim obličjem /…/ Iz tega izvira velikodušna in skoraj nepotrpežljiva potreba po prenovi in popravi napak, ki jih ta zavest ob notranjem izpraševanju v ogledalu tega modela, ki ji ga je Kristus zapustil, izpostavi in zavrže« (Pavel VI., okr. Ecclesiam suam (6. Avgusta 1964), 10: AAS 56 (1964), 611.612). Drugi vatikanski cerkveni zbor je predstavil cerkveno spreobrnjenje kot odprtost za nenehno reformo iz zvestobe Jezusu Kristusu: »Vsaka prenova Cerkve je v bistvu pomnožitev zvestobe njegovi poklicanosti/…/ Kristus kliče Cerkev na poti njenega romanja k tistemu stalnemu prenavljanju, katerega Cerkev, kolikor je človeška in zemeljska ustanova, vedno potrebuje« (Drugi vatikanski koncil, odlok o ekumenizmu Unitatis redintegratio, E 6). Obstajajo cerkvene strukture, ki utegnejo pogojevati oznanjevalno živahnost, prav tako pa dobre strukture služijo namenu, ko je v njih življenje, ki jih oživlja, podpira in presoja. Brez novega življenja in pristnega evangeljskega duha, brez »zvestobe Cerkve svoji poklicanosti«, se katera koli nova struktura v kratkem času polomi.
27. Sanjam o misijonarski izbiri, ki je zmožna preoblikovati vse, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za varovanje sebe. Prenovo struktur, ki jo terja pastoralno spreobrnjenje, je mogoče razumeti v tem smislu: omogoča naj, da bodo vse strukture postale bolj misijonarske, in bo redna pastorala v vseh svojih zahtevah bolj odkrita in odprta. Vse pastoralne delavce naj postavi v trajno »izhajanje« in tako pospeši pozitiven odgovor vseh ljudi, katerim Jezus daje svoje prijateljstvo. Janez Pavel II. je takole dejal škofom Oceanije: »Vsaka prenova v Cerkvi mora imeti za svoj cilj poslanstvo, da se ne bi vdala nekakšni cerkveni obrnjenosti vase« (Janez Pavel II., posinodalna ap. spodbuda Ecclesia in Oceania (22. Novembra 2001), 19: AAS (2002), 3).