Dve Tini, dve Tjaši, Patricija, Veronika, Sergej, Benjamin in p. Mio smo se na hladen prazničen dan odpravili proti italijansko-slovenski meji. Odpeljali smo se do kraja Sesljan in se tam odpravili na nezahtevno pešpot, imenovano Rilkejeva pot. Dolga je okrog 2 kilometra in poteka po klifih s pogledom na prostrano morje. Te kraje je tudi leta 1911 obiskal avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke in verjetno je ravno tukaj ‘premagal’ svojo ustvarjalno krizo in dobil navdih za pisanje svojih Devinjskih elegij.

Na sprehodu smo se večkrat ustavili, se razgledali in, v duhu praznika, prebrali tudi nekaj Prešernovih pesmi iz njegovih Poezij. Vmes smo srečali tudi družinico iz Dravelj in to naključno srečanje smo morali ovekovečiti. Na koncu Rilkejeve poti stoji Devinski grad in nekateri so si ga s plačilom vstopnine lahko tudi ogledali ter bili nad njim navdušeni. Drugi pa smo se sprehodili do morja in najpogumneša je tudi stopila v to hladno vodo.

Ko smo se vrnili nazaj k avtu, smo se odločili, da si bomo privoščili kosilo. A da bi kar najceneje ‘prišli skozi’, smo se odpeljali nazaj v Slovenijo, v Sežano, tam vztrajno iskali picerijo, kjer bi študentje lahko jedli ceneje, in jo na koncu tudi našli. Okrepčali smo se, potem pa se odpravili nazaj v Trst.

Sprehodili smo se do stolnice na hribu in prehodili nekaj ulic ter si na koncu privoščili še nekaj toplega, saj je zunaj močno pihalo in je nekatere že precej zeblo.

V poznih večernih urah smo prišli v Dravlje in si privoščili še sladko torto ene izmed animatork, ki je dan prej praznovala rojstni dan. Polni čudovitih vtisov sončnega, a hladnega dne, smo se v večernih urah razšli.

Foto: Tjaša ŠINKOVEC, Tjaša MEDVED