V mesecu maju smo se ob ponedeljkih in sredah družili pri družinksih šmarnicah. Zbirali smo se na župnijskem vrtu pod paviljonom.
Šmarnice smo začenjali s simpatično pesmijo (in koreografijo) Ti si moja gospa in molitvijo Zdrava Marija. Po uvodnem pogovoru smo prebirali zgodbe letošnjih šmarnic z naslovom Na začetku je bila škatla, ki jih je napisala Saška Ocvirk. S pomočjo njenih šmarničnih zgodb, ki so pravzaprav razmišljanja o molitvi, smo se tudi mi spomnili na letošnje »leto molitve«, kot ga je poimenoval papež.
Pogovarjali smo se:
– o strahu in o Božjem varstvu,
– o odpuščanju in o tem, kako pomembno se je opravičiti,
– o hvaležnosti, o družini in o sorojencih, ki nam gredo kdaj tudi na živce, a so (in bodo) naši najboljši prijatelji,
– o duhovnikih ter o njihovem posebnem poslanstvu, pa o naših patrih in o tem, kaj nam je pri njih najbolj všeč,
– o stvarstvu in lepih krajih ter o tem, kako jaz pomagam ohranjati našo naravo in kaj še lahko naredim,
– o tem, kako težko je biti pri miru, o vsem, kar doživimo čez dan in o molitvi za konec dneva.
Preko zgodbe prvoobhajanke Neže smo spoznali, da se vse molitve sveta zbirajo v skrivnostnem kelihu molitve, ki nam ga je zapustil Jezus. Pa tudi, da so vedno na voljo, da pomagajo prav vsakemu izmed nas, ko to potrebujemo. Tudi mi smo obljubili, da bomo zmolili molitev po izbiri in jo darovali v skupni kelih – za vse tiste, ki jo v svojih stiskah potrebujejo.
Na zadnjem srečanju smo zaokrožili koncept letošnjih šmarnic: v središču vsakih naših šmarnic je bila škatla, v katero smo otroci in starši odlagali listke »MOLITEV ZA …«. Naše molitve iz škatle se združujejo z molitvami vseh ljudi v prelepem Božjem kelihu, ki se nikoli ne izprazni. Vedno nam je na voljo, da črpamo iz njega – moč, pogum, veselje ali mir. Kako čudovita novica!
Našo škatlo (v njej se je nabralo ogromno listkov!) smo slavnostno – s svečkami in pesmijo – odnesli v cerkev sv. Roka in jo skupaj z našimi zahvalami položili pred Jezusa.
Med litanijami Matere Božje smo bili pozorni na to, koliko imen ima naša mamica Marija (starši pa na to, da si otroci niso zakurili las ali se polili z voskom:). Srečanja smo zaključili z (za nas) novo Marijino pesmijo, ki smo se jo do konca srečanj prav dobro naučili: Milosti polna (tudi vi ji lahko prisluhnete tukaj).
Vsako šmarnično srečanje smo zaključili z igrami, ki so jih za nas pripravili animatorji, in sladkim presenečenjem, za katerega je poskrbela katehistinja Katja.
Letošnje šmarnice, ki so bile pripravljene z mislijo na otroke nižjih razredov ter njihove družine, so bile zelo dobro obiskanem kljub raznolikim vremenskim pogojem.
Čudovito smo se imeli!
Marija, hvala, da nas v mesecu maju še posebej ljubeče vabiš in zbiraš pri sebi.