33. NEDELJA MED LETOM

Povej naprej!

»Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Mr 13,32)

 

 

 

 

Božja beseda 33. nedelje med letom

 



Ko se cerkveno leto približuje svojemu koncu nam je Cerkev postregla z berili, ki govorijo o čudovitih in hkrati strašnih napovedih o koncu ali dopolnitvi sveta.

Če beremo današnji evangelij z neko otroško odprtostjo in kakor bi ga brali prvič v življenju, nas gotovo more prevzeti in navdušiti. Kaj takega! Da bo Jezus prišel na oblakih neba s svojimi angeli in ga bomo vsi ljudje lahko videli? In da se bodo ‘sesula’ nebesna telesa in bo nastal spet kot neki kaos kot pri stvarjenju sveta? In da bo potem Jezus sodil vsakemu človeku?

Pisec tega evangelija je skratka napisal nekaj najbolj fantastičnega, kar si je tedanji človek mogel predstavljati. Prihod Sina človekovega, kot je poimenovan Mesija, po zgledu apokaliptičnih spisov (kot npr. pri preroku Danijelu), je opisan kot mogočno in nepreklicno razodetje Božjega Odrešenika človeštva ob katerem se bo zaključila in dopolnila zgodovina vsega, kar obstaja. Če je Jezus sedaj še na prikrite načine navzoč in delujoč med nami in od nas zahteva vero, ta takrat ne bo več potrebna. Moč in slava, veličastvo Kristusa bo takrat vsem očitno in neizogibno. Lahko ga bomo samo sprejeli in se mu poklonili s strahospoštovanjem in v zmagoslavnem veselju, ali pa se od groze in obupa umikali v pekel večnega pogubljenja. Lahko bomo samo očitno in na očeh vseh potrdili isto izbiro, ki smo jo ponavljali vsak dan našega zemeljskega življenja.

Ne vemo namreč za čas Jezusovega končnega prihoda. Vemo pa, da je čas, ko se odločamo zanj ali proti njemu samo eden. To je ta čas, ta edini trenutek, ki ga sedaj in vedno znova samo sedaj živimo. Edino zagotovilo, da bom na koncu Jezusov prijatelj, je stalno odločanje za vero in ljubezen do njega v tem trenutku: »Maranata! Pridi, Gospod Jezus!«


Prejšnji prispevek
32. NEDELJA MED LETOM
Naslednji prispevek
34. NEDELJA MED LETOM ali NEDELJA KRISTUSA KRALJA VESOLJSTVA