»Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: ‘Nisi daleč od Božjega kraljestva.’« (Mr 12,34)
Božja beseda 31. nedelje med letom
Hvaležni za Božjo ljubezen
Na 31. nedeljo med letom, ki je pa tudi Zahvalna nedelja, pri evharistiji premišljujemo o prvi ali največji zapovedi. Neki pismouk je Jezusu postavil vprašanje po največji zapovedi, ker je hotel vedeti kaj je za Jezusa, tega novega rabina, najbolj pomembno v življenju. Kaj naj bi torej vsak jud izpolnjeval, da bi mogel imeti zagotovilo, da je na pravi poti? Vse kaže, da je ta pismouk imel iskrene in plemenite namene, saj ga Jezus na koncu tudi pohvali, da ni daleč od Božjega kraljestva.
Jezusov odgovor je jasen in brez oklevanja. Na prvem mestu je ljubezen. In sicer do Boga in do bližnjega. Najprej do Boga in to z vsemi sposobnostmi, ki nas delajo ljudi. Z vsemi močmi naj bi ljubili svojega Stvarnika, ga vedno bolj spoznavali in odkrivali kot dobrega, ljubečega Očeta, ki nas nenehno obsipava z neštevilnimi darovi. Da ljubimo Boga pokažemo s tem, ko ga najprej priznavamo, da biva in da je On tisti, od kogar vse imamo in izhajamo. Če to zares mislimo, nam bo samoumevno, da o Bogu govorimo samo dobro, oz. najboljše in da se mu za vse zahvaljujemo, ga častimo in mu želimo biti poslušni. Kje so otroci vredni svojega imena, ki ne priznavajo svojega očeta in mu niso hvaležni za njegovo dobroto? Ali lahko mislimo, da živijo v polnosti svoje življenje, če so pozabili svojega očeta?
Nekoč sva z enim mojim sobratom prišla v eno od ljubljanskih restavracij. Ko je pristopil natakar, ga je moj sobrat po domače pozdravil: »Bog dej!« Takoj je natakar zamahnil z roko in odsekal: »Ah, Bog ne bo nič dal!« Sobrat pa je, ne bodi len, hitro pribil nazaj: »Kako de ne, saj nam je vse dal!« Natakarju je kar sapo vzelo, da mislim, da se tega dogodka še danes spominja. Resnica je pa bila povedana. Bog nam je vse dal, če mi to priznavamo ali ne. Škoda je samo, če smo prikrajšani za veselje nad Njegovimi darovi in za osrečujočo zavest brezpogojne ljubljenosti Nekoga, ki je neskončno velik, dober in plemenit. Hvaležnost Njemu, nas Njemu približa in dela srečne.