JEZUITI, KI SO POKOPANI NA DRAVELJSKEM POKOPALIŠČU

Novice
Povej naprej!

Na praznik vseh svetih se vsi spominjamo naših bližnjih, ki so pokojni. Ustavimo se ob njihovih grobovih, jih blagoslovimo, prinesemo rože in sveče ter smo z njimi v mislih pri molitvi.

Ob tej priložnosti je lepo, da se spomnimo tudi tistih, ki so v preteklosti skrbeli za naše duhovno življenje v draveljski župniji. Na draveljskem pokopališču so v župnijskem grobu pokopani: p. Lojze Štrubelj, p. Franc Svoljšak, br. Friderik Padovnik Fricko in br. Lojze Bajc.


 

p. Lojze Štrubelj ima, kot prvi draveljski župnik velike zasluge za graditev novega župnijskega občestva. Pod njegovim vodstvom so potekale tudi temeljite obnovitve starega župnišča in cerkve sv. Roka in tudi gradnja novega župnišča. Bil je vnet zbiratelj podatkov o župniji Dravlje, katere je uredil in zapisal v dveh knjigah. Prva je Dravlje, iz starih korenin novo drevo (1981), ki jo je izdal ob 20. obletnici župnije in 250. obletnici cerkve sv. Roka. V njej so kronološko urejeni podatki o Dravljah vse od rimskih časov pa do izdaje knjige. Druga knjiga pa nosi naslov Draveljske šmarnice, ki jih je napisal ob 10. obletnici posvetitve nove cerkve. V njej so zbrani spomini o njegovem bivanju v župniji. P. Štrubelj je umrl leta 2004 in bil na svojo posebno željo pokopan na draveljskem pokopališču.










p. Franc Svoljšak je prevzel vodenje župnije po p. Štrublju. Spominjamo se ga predvsem kot srčno predanega katehezi, najraje se je posvečal najmlajšim, predšolskim veroučencem in prvoobhajancem. Med otroki je bil zelo priljubljen, radi so mu prisluhnili in z njim zapeli. Njegova želja je bila tudi, da bi šel v misijone, kar pa se mu ni uresničilo, zato je doma pripravljal misijonske razstave in brošure. Napisal je tudi misijonske šmarnice z naslovom Mati mladih cerkva. Sodeloval je tudi pri gradnji nove draveljske cerkve. Svojo zadnjo sv. mašo je daroval na Kredarici v kapeli Marije Snežne, dober teden pred tem pa je obhajal zlato mašo, takrat je dejal: “Nisem najel zlatomašnega pridigarja, ker imajo ti navado, da zlatomašniku preveč kadijo, ga hvalijo. Jaz pa nisem nič posebnega naredil v življenju, da bi me morali hvaliti.!”








Br. Friderik Padovnik – Fricko je v župnijo Dravlje prišel leta 1966 in tu ostal vse do svoje smrti leta 1999. Opravljal je veliko različnih del, skrbel je za rože, vrt, kuhinjo, jedilnico in klet, predvsem pa mu je bila na kožo pisana služba zakristana, po kateri se ga verjetno večina tudi spominja. Vedno je bil hvaležen, da se je odločil za redovništvo, čeprav je doživljal tudi težje trenutke, o katerih pa je rekel takole: »Kje pa jih človek ne doživlja! Toda kdor služi Bogu, ve, da so taki trenutki zelo dragoceni za rast Božjega v človeku. Človek mora rasti, zoreti, napredovati. Težke ure pa so kakor nalašč, da se v človeku nekaj premakne, nekaj zaživi, česar prej ni bilo …«







Br. Lojzeta Bajca draveljski župljani verjetno manj poznamo. V Dravljah je živel približno tri leta, tu je tudi umrl. Njegova življenjska pot je bila zelo pestra. Kmalu po rojstvu, leta 1928 mu je umrl oče. Šole ni dokončal, saj so ga z družino sredi 4. razreda odpeljali v taborišče v Nemčijo, kjer so preživeli tri leta v trpljenju, lakoti in strahu. Ko je razmišljal o svoji prihodnosti je imel v mislih željo, da bi si rad uredil življenje tako, da bi lahko vsak dan šel k maši in opravljal druge pobožnosti. Tako je po predlogu župnika vstopil med kartuzijance, toda kmalu ugotovil, da to ni zanj. Nato je spoznal jezuitski red, kamor je vstopil leta 1957. Nekaj časa je bil na Bogenšperku, nato pri sv. Magdaleni v Mariboru in še v Brezjah pri Mariboru. Ves čas je bil zadolžen za kuhinjo in vrt. V Ljubljano je prišel, ko so jezuiti prevzeli župnijo sv. Jakoba, nato pa je prišel v župnijo Dravlje, kjer je okreval po prometni nesreči, a kmalu so se začele tudi težave s črevesjem. Tri leta kasneje, leta 1996, je tu umrl. Br. Bajc je veljal za delavnega in dobrovoljnega ter zelo duhovnega človeka. Izdal je tudi knjižico duhovnih misli.

 

Prejšnji prispevek
1. NOVEMBER – VSI SVETI
Naslednji prispevek
31. NEDELJA MED LETOM ali ZAHVALNA NEDELJA