Župnijska ekipa v Logu pod Mangartom

Novice
Povej naprej!

Nastanjeni smo bili v župnišču. Zame je bil to prvi daljši postanek v tej alpski vasici, obkroženi s čudoviti gorami. Iz jedilnice smo imeli kot na dlani pogled na Rombon in Jerebico. Vasico obkrožajo še visoke Loške stene, Jalovec in Mangart. P. Albert je bil še najbolj domač tukaj. Sem je prihajal že kot ministrant in mladinec k p. Mihu Žužku, ki je veliko delal z mladimi.

Prvi dan počitnic, v ponedeljek, sva z Albertom šla na ogled trdnjave Kluže, ki so jo Avstrijci za obrambo proti Napoleonu in nato proti Italiji postavili na mestu, kjer so zgradili trdnjavo že Rimljani in nato tudi Benečani. Leži tik ob reki Koritnici. Od nje sva nadaljevala pot vzdolž Koritnice vse do slapu na potoku Možnica. Res čudovita narava, sneg, potočki, slapovi, tunel, gozdne jase. Istega dne popoldan sva obiskala še eno trdnjavo na prelazu Predel. Primož je medtem doma prebral roman “Sonce Petovione” Branka Cestnika. Ker pa moramo tudi nekaj jesti, nam je za tisti dan ga. Marija Šterbenc pripravila odličen ričet.

V torek smo se prebudili v lepo sončno jutro in dan začeli s skupnim obhajanjem evharistije. Po dobrem zajtrku smo se odpeljali do slapu Boka, kjer smo preživeli en lep dopoldan v družbi drug drugega, s pogovori, pogledi na naravo in ležanjem na gozdnih tleh. Pozno popoldan smo še šli do izvira reke Soče, ki pa je bil na žalost zasut s snežnim plazom.

Sreda je bila namenjena zimskim radostim na snegu. S Primožem sva šla smučat na Kanin. Bil je čudovit sončen dan. In splačalo se je tudi čakati v vrsti dobri dve uri, da sva prišla na smučišče, na katerega vozi gondola. Z višine 2200m se ti odprejo izjemne panorame s pogledi na Alpe in dolino reke Soče. Albert pa je za dušo šel na sprehod po dolini Bavšice in Koritnice ter naredil nekaj krogov teka na smučeh.

V četrtek smo se s težkim srcem odpravili proti domu. Bi kar lahko rekli z besedami apostola Petra: “Postavimo tukaj tri šotore in še ostanimo kakšen dan.” Na poti smo se potem še ustavili v dolini Lepene in si ogledali Šunikov vodni gaj (potok, ki je izdolbel čudovita korita s tolmuni) in se tako polni lepih vtisov vrnili domov.

Meni osebno je bilo lepo, da smo bili enostavno skupaj. Če že delamo skupaj, pojdimo tudi skupaj na počitnice! V lepem spominu mi bodo ostali sprehodi s Primožem in Albertom, skupaj preživeti čas, pogovori. Lepo je bilo videti Alberta, kako uživa v naravi, Primoža, kako uživa na deskanju na snegu. To so lepi trenutki, ki nas bodo spominjali, da smo drug drugemu pomembni, in da nam bližina drugega polepša življenje.

Besedilo: p. Egon Hriberšek

Prejšnji prispevek
Nova knjiga Založbe Dravlje
Naslednji prispevek
Postna keteheza za odrasle