Tja smo se odpravili v nedeljo zvečer. Nastanjeni smo bili v župnijskem mladinskem centru. Ponedeljek smo preživeli umirjeno, ker je bilo bolj slabo vreme. Z Albertom sva se odpravila po nekdanjem železniškem progi, ki je danes spremenjena v kolesarsko stezo in poteka od Mojstrane do Pontebe na italijanski strani. Midva sva se odpravila od Trbiža do Žabnic, kar je nekako eno uro hoje. Uživala sva ob prekrasni naravi in v pogovorih. V Žabnicah sva si ogledala cerkev svete Doroteje, ki stoji nad vasico, od koder se razprostre čudovit pogled na vse strani. Notranjost cerkvice je lepo poslikana s freskami. Nazaj gredoč naju je že ujel rahel dež. Po najinem sprehodu smo si privoščili dobro kosilo, kjer smo uživali ob izjemni kulisi sneženja zunaj. Večer je minil ob dobrem filmu.
V torek zjutraj se nam je še pridružil sobrat David, ki je z nami preživel dva dneva. Skupaj z njim in Primožem, smo preživeli dan na smučišču na Višarjah. Smučarske proge so bile izjemno pripravljene in smo izkoristili in do konca. Srečali smo tudi dve družini iz Dravelj, ki sta nam prinesli veselje ob snidenju. Popoldan in zvečer smo lepo preživeli skupaj štirje sobratje ob pogovoru in dobri hrani.
Tudi sreda je bila izkoriščena za smučanje, kajti vreme je bilo tudi tokrat prekrasno. Primož in njegova ključnica sta tudi zdržala vse napore po strmih klancih smučišča na Mokrinah. Ko smo se tisti dan utrujeni vrnili domov, nas je že pričakala večerja, ki jo je pripravil Albert.
Ker Albert ne smuča, se je raje tako v torek kot v sredo odpravil s sankami pod Mangartsko sedlo, kjer je prav tako užival lepe razglede na Mangartu in ostalih vršacih zahodnih Julijskih Alp. Po večerji je David odšel proti Ljubljani, mi trije pa smo dan zaključili ob darovanju svete maše.
V četrtek smo po obilnem zajtrku in sproščenem pogovoru le morali zaključiti naše skupne počitnice. Pospravili smo za sabo in se odpravili proti domu. Vmes smo se ustavili še v Planici, kjer smo se odpravili po dolini Tamar do tamkajšnjega doma. Pot je speljana po čudoviti dolini, kjer imaš pred seboj Jalovec, na levo se dviga greben Mojstrovk, in na desno greben Ponc.
Hvaležen sem Bogu in jezuitom, da imamo možnost, da lahko skupaj preživimo počitnice. Kot je rekel nekoč en moder sobrat: “Če že delamo skupaj, pojdimo tudi skupaj na počitnice.”
p.Egon
