Pri nocojšnji sv. maši smo namesto pridige slišali nekaj statistike o krstih, porokah, birmancih in drugih aktivnostih v naši  župniji. Verjetno vsi čutimo, da je draveljska župnija zares ŽIVA  in za vsakega, ki le hoče, se najde kakšna aktivnost, kamor se lahko vključi.

Že iz zahval, ki jih je nocoj izrekel gospod  župnik, p. Miran, lahko vidimo, kaj vse je potrebno, da župnija  živi, da je župnija urejena, da je svetišče vzdrževano, da je okolica urejena. Za vse to so potrebni ljudje, ki imajo voljo, smisel  in seveda tudi čas, da pri vsem tem pomagajo po svojih močeh.

Ob poslušanju tolikih zahval, pa sem pomislila, da se moramo tudi mi farani zahvaliti JEZUITSKI SKUPNOSTI, da so tu v Dravljah, da so z nami in za nas.

Verjamem, da ste mojih misli, da Vsem zaželimo trdnega zdravja in dobrega počutja med nami. Mnogi si niti predstavljati ne znamo, kako je v krajih kjer duhovnika sploh nimajo, ali prihaja samo občasno.

Zato molimo za naše duhovnike, zdajšnje in že pokojne, ki oskrbujejo našo župnijo, molimo tudi za nove duhovniške poklice, da se bo Božja beseda, ki se je učlovečila, širila in postajala zares vse bolj  živa. 

Za zaključek svete maše smo se z Zahvalnijo pesmijo zahvalili za staro leto, na Trgu sv. Roka pa smo si ogledali tradicionalni ognjemet.

Besedilo: Marija Šterbenc

Foto: Tomaž Celarec