Pričakovanje in navdušenje je bilo enako, tudi povprečna starost vseh nas. Z nami so bili namreč tudi naši otroci in mladina, ki je seveda zasedla celo zadnjo polovico. Tam je vedno zabavno in tudi tokrat je bilo.
S p. Miranom smo preživeli čudovit dan. Odpravili smo se po poteh Vipavske doline. Najprej smo se ustavili v Podnanosu. Spoznali smo zgodbi Stanka Premrla in Matije Vertovca ter njun prispevek pri nastanku slovenske himne. Za mareličnim nasadom smo našli cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnika zdravnikov ter bolniških delavcev, s čudovitim baročnim oltarjem. Pot smo nadaljevali v Lozice. Stopali smo po cesti, po kateri je hodil že Napoleon, papež Pij VI in po kateri je pred nekaj deset leti hodil, tekel in kolesaril tudi naš p. Miran. V domači vasi je p. Miran tokrat prvič daroval mašo na zahvalno nedeljo, Stopinje smo prepevale, domačini pa so za naš obisk s hvaležnostjo pripravili obilno in slastno pogostitev.
V Vrhpolju nas je očaral Rupnikov mozaik. Skupaj s križevim potom in skladno pobarvanimi okni nas je zaobjel z vseh strani. Vzeli smo si čas in skrbno preučevali najprej vsak kamenček posebej in nato sestavljali celoto, ki nas je prevzela tudi s svojim sporočilom. Sporočilnost mozaika in razmišljanja p. Rupnika o njem nam je predstavil tamkajšnji župnik Janez Kržišnik.
Po kosilu smo obiskali Vipavski križ in kapucinski samostan. V kapeli sv. Križa imajo izrezljan baročni oltar, ki pa svojo preprostost kaže v barvi lesa in ne zlata, kar je skladno z življenjem tamkajšnjih kapucinov. V bogati knjižnici smo prešteli vse knjige in ugotovili, zakaj se knjigi reče tudi ‘bukva’. Pokazali so nam staro knjigo in platnice narejene iz bukovega lesa. Seveda smo morali potrkati po njej in se prepričati, da ima res lesen zvok. Na drugi strani doline smo videli domačo vas p. Lojzeta Bratine.
Na izletu se je kar nekaj opisov začelo z naj…, med drugim smo videli največjo baročno sliko na platnu v kapeli sv. Križa (naslikal jo je brat Oswald), največji Rupnikov mozaik v Sloveniji, v Podnanosu na cerkvi smo videli pravkar obnovljeno največjo kamnito streho v Sloveniji, v Logu pri Vipavi eno največjih cerkva v Sloveniji, ki je tudi ena izmed cerkva z največ, s kar tremi, zvoniki, izvedeli smo, da je bila Vipavska dolina letos izbrana za eno izmed desetih najlepših dolin na svetu…
V njej je v preteklosti živelo kar nekaj grofovskih družin. Tako smo opazili ostanke Starega gradu, najlepši renesančni grad Zemono in Lanthierjev dvorec. Od Lanthierjevega dvorca smo se z vodičem sprehodili do enega izmed izvirov Vipave in nadaljevali pot skozi ozke ulice do cerkve sv. Štefana. Tam smo si ogledali delo največjega baročnega slikarja Franca Jelovška in v temi nadaljevali do pokopališča. Z baterijami smo osvetlili edina, v najstniškem žargonu bi lahko rekli tudi najstarejša, egipčanska sarkofaga pri nas, vendar zaradi teme nismo uspeli razvozlati hieroglifov ob njunih straneh.
Na zahvalno nedeljo smo se proti večeru vrnili domov, polni hvaležnosti, da nas povezuje pesem in prijateljstvo ter vse lepote sveta okrog nas.
Besedilo: Petra Verlič
Foto: Matjaž Zupan, Rasto Raztresen, Krištof Koman in Robert Verlič