V četrtek, 6. februarja ob 19.30, jezuiti in župnija Ljubljana Dravlje vabijo na srečanje z misijonarjem p. VLADIMIRJEM KOSOM DJ. Srečanje bo v dvorani nove cerkve.
Predstavljeni bosta dve novi knjigi Župnijskega zavoda Dravlje. Nova zbirka Kosovih pesmi z naslovom: PESMI IZ DEŽELE PRAVLJIČNIH GOZDOV in HOMILIJE PAPEŽA FRANČIŠKA V LETU 2013.
Srečanje in predstavitev bodo oblikovali:
- p. dr. Lojze Bratina (direktor Župnijskega zavoda Dravlje),
- Marijana Debevec (novinarka radia Ognjišče) in
- dr. prof. Miha Pintarič (profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani).
p. Vladimir KOS
Pesnik Vladimir Kos se je rodil 2. junija 1924 v Murski Soboti. Odraščal je v Mariboru, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Že v tretjem razredu je v Jutru objavil svojo prvo pesem. Ko so Maribor zasedli Nemci, so družino preselili v Srbijo, Vladimir pa se je zadnji hip umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Junija 1942 so ga Italijani internirali v Gonarsu. Tam je napisal cel zvezek pesmi, ki pa so mu jih odvzeli. Maja 1943 se je vrnil v Ljubljano, maturiral, jeseni pa se vpisal na teologijo in stopil v bogoslovje. Maja 1944 se je pridružil domobrancem. Po koncu vojne je z mnogimi drugimi odšel na Koroško, se izmaknil vrnitvi in prišel v Rim, kjer je na Gregoriani dosegel licenciat iz filozofije. Doktoriral je leta 1950 iz teologije s temo Človekova osebnost v luči Pavlovih pisem. Isto leto je bil posvečen v duhovnika, čez tri leta se je pridružil jezuitom in se od leta 1953 na Irskem pripravljal na misijon na Japonskem. Na Irskem je prišel v stik z moderno evropsko poezijo in opravil noviciat. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1956 prispel v Tokio, kjer je poučeval filozofijo na univerzi Sophia in misijonaril v tokijskih predmestjih. Kot politični izseljenec je vse do leta 1993 živel brez državljanstva. V Slovenijo se je prvič po vojni vrnil leta 1995.
Danes velja Vladimir Kos za enega najvidnejših slovenskih pesnikov. Prvo pesniško zbirko Marija z nami gre na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Desetletja po vojni je največ objavljal v slovenskih revijah in pri Slovenski katoliški akciji v Buenos Airesu. Leta 1960 je v Tokiu izdal zbirko Dober večer, Tokyo. Po demokratizaciji Slovenije leta 1990 se je s svojimi pesmimi začel pojavljati tudi v Sloveniji, še posebej v zadnjih desetih letih, ko je objavljal v številnih publikacijah, izšlo pa je tudi več pesniških zbirk, od tega osem njegovih pesniških zbirk tudi pri Župnijskem zavodu Dravlje. Osma pa bo izšla prav ob tej priložnosti.
- GORA FUDŽI, čuješ – serenado?
- RAPSODIJA SVETLOBE
- TEBI SIROTA SLOVENIJA: Tisoč in en verz
- PESMI Z JAPONSKIH OTOKOV
- OB RAHLO SE TRESOČI TOKIJSKI HARFI
- HALÓ, JAPONSKE ZVEZDICE!
Leta 2004 ga je takratni predsednik republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge za njegov književni opus, za prispevek k slovenski kulturi in jeziku v svetu ter za človekoljubna dejanja. Na predvečer Kulturnega dneva bo prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 2014.