Srečanje prostovoljcev Karitas na Ponikvi – V službi človekovega dostojanstva

Karitas, Novice
Povej naprej!

25 let Služenja ubogim med nami, to je zgodba Slovenske Karitas, ki ji pravijo tudi ljubeči obraz naše cerkve. Slovenske Karitas ne bi bilo brez prostovoljcev župnijskih in škofijskih Karitas in karitativnih duhovnikov. In velik del te množice prostovoljcev – okoli 1500 duš – je tudi letos poromal na Slomškovo Ponikvo, med njimi tudi sodelavci Župnijske Karitas Dravlje s p. Jožetom Poljanškom. Tako kot že 25 let smo se tudi letos zbrali v čudoviti baročni cerkvi svetega Martina na Ponikvi k molitveni uri,  da se zahvalimo za četrt stoletja delovanja, da prosimo za moč  in božjo pomoč, da bi še naprej znali  odgovarjati na vse večje stiske družin in posameznikov.

Sledila je Sveta maša, ki jo je daroval mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenske Karitas, z njim pa še celjski škof msgr. dr Stanislav Lipovšek in preko 40 duhovnikov. V svojem nagovoru je posebno poudaril ljubezen, ki jo prejemamo od Gospoda. To je temelj naše vere in našega delovanja, to je odgovor na božjo ljubezen. Karitas ni in ne sme biti samo hrana in denar, tu gre za naše poslanstvo, saj nismo navadni delavci, temveč pričevalci za Kristusa. Ena glavnih prioritet, ko razmišljamo o poslanstvu Kristusa je skrb za družino, še posebej za nemočne: otroke, invalide, bolne in starejše. Gospod nadškof nas je spodbujal, da nadaljujemo to pot ljubezni z novo močjo in nas priporočil Svetemu Duhu, varstvu device Marije in blaženega škofa A.M. Slomška.

 Ob koncu Svete maše smo bili priče še enemu svečanemu dogodku, ko je generalni tajnik g. Imre Jerebic v imenu Slovenske Karitas prejel iz rok podpredsednika Slovenske Karitas celjskega škofa msgr. Lipovška odličje svetega Cirila in Metoda v zahvalo in priznanje za izredne zasluge na dobrodelnem področju

Po sveti maši smo se zadržali in družili pred cerkvijo pri gostoljubnih domačih gospodinjah, ki so tudi letos napekle dobrot, pogreli pa smo se z čajem ali kavo.

Sledila je vožnja v koloni avtobusov, ki so nas dostavili na celjsko sejmišče na že tradicionalni golaž. Delili so nam ga naši dušni pastirji z nadškofom g. Cviklom na čelu

Tako okrepčani smo bili povabljeni še na generalko dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Navdušeno smo ploskali odličnim izvajalcem in iskrivima napovedovalcema Mateji Rosa  in Juretu Sešku.

Na poti proti domu smo zmolili še Rožni venec za uspeh dobrodelnega koncerta na katerem so zbirali sredstva za potrebe naših družin v stiski. Po objavljenih zneskih sklepam, da je bila naša molitev uslišana. Hvala Bogu in dobrim ljudem!

Besedilo: Lojzka Milić

Foto: Jože Potrpin

Prejšnji prispevek
Trideset let nove cerkve – 5. del
Naslednji prispevek
Delavnica izdelovanja adventnih venčkov