O svet(oletn)ih vratih

Ob jubilejnem letu je običajno veliko poudarka na svetih vratih. Z odpiranjem svetih vrat na baziliki sv. Petra v Vatikanu se sveto leto začne. Ta tradicija se je začela v 15. stoletju, ko je leta 1423 papež Martin V. prvič odprl sveta vrata na baziliki sv. Janeza v Lateranu. Njegovi nasledniki so to tradicijo ohranili in jo razširili na štiri glavne bazilike: poleg sv. Janeza še bazilika sv. Petra v Vatikanu, sv. Marija Snežna in sv. Pavel zunaj zidov.

Pred letom 2000 je bilo običajno, da je papež odprl sveta vrata na sv. Petru, nato pa pooblastil kardinala za odpiranje vrat na ostalih treh bazilikah. Janez Pavel II. je to tradicijo prekinil in sam odprl vsa štiri vrata.

Prav tako je do leta 1975 obred zapiranja in odpiranja svetih vrat temeljil na postavljanju zidu pred vrati in njegovem razbijanju. Ob odprtju vrat se je zid razbilo, vrata pa so bila iz dveh preprostih lesenih kril, brez okrasja. Ko je papež Pavel VI. za božič 1975 sveta vrata zaprl, ni več uporabil malte in opeke, temveč je preprosto zaprl obe strani vrat, ki so bila zdaj bronasta.

S tem se je simbolika svetih vrat spremenila, saj poudarek ni bil več na zidu, temveč na vratih samih. Sveta vrata namreč posnemajo funkcije vrat v vsakdanjem življenju:

– označujejo ločnico med zunaj in znotraj, med grehom in milostjo (prim. Mi 7,18‒19),

– dovoljuje vstop v nov prostor, predstavljajoč milost in ne obsodbe (prim. Mt 9,13),

– nudijo varstvo, s tem pa spominjajo na odrešenje (prim. Jn 10,7).

Sveta vrata vernike spominjajo na njihovo odgovornost pri prečkanju praga. Gre za odločitev, ki predpostavlja svobodo izbire, obenem pa tudi pogum, da se nekaj pusti za sabo oziroma zapusti.

Ko gre za sveta vrata, je posebnost svetega leta 2016 v tem, da prvič v zgodovini sveta vrata niso odprta samo v štirih rimskih bazilikah, temveč so po papeževem naročilu sveta vrata odprta tudi na stolnicah vseh škofij, pa tudi na drugih pomembnih cerkvah po presoji lokalnega škofa. Ni nam torej potrebno romati v Rim, temveč nam je Božje usmiljenje na dosegu roke. V ljubljanski škofiji so sveta vrata odprta na stolnici ter na Brezjah, poleg tega pa še na 15 drugih cerkvah v Sloveniji.

Sveta vrata ostanejo odprta do 20. novembra 2016.

Za prejem svetoletnega odpustka mora kristjan najprej opraviti ENO od sledečih dejanj:

1. Obiskati svetoletno cerkev in biti tam pobožno pri sveti maši ali drugi liturgični pobožnosti (hvalnice, večernice).

2. Obiskati svetoletno cerkev in tam nekaj časa posvetiti čaščenju Najsvetejšega ali pobožnemu premišljevanju, zmoliti očenaš, izpoved vere (v katerikoli priznani obliki) in molitev na čast Devici Mariji.

3. Posvetiti nekaj časa obisku ljudi, ki so v potrebi ali stiski (bolniki, zaporniki, osamljeni, starejši ljudje, prizadeti ipd.), v smislu, da romamo h Kristusu, navzočem v njih.

4. Opraviti dejanje spokornosti, da se npr. vsaj en dan odpove kajenju, uživanju alkohola, mesu … Tako zbrani denar pa nameniti revežem.

5. Podpreti z znatnim prispevkom dela verske ali socialne narave: pomoč revnim otrokom, mladini, zapuščenim starejšim ljudem, tujcem, beguncem, misijonarjem.

6. Posvetiti del prostega časa dejavnostim, ki so koristne za župnijsko občestvo ali za skupnost.

Ko smo opravili eno od zgoraj naštetih dejanj, pa smo za izpolnitev pogojev za pridobitev jubilejnega odpustka dolžni ta dan, lahko pa tudi do 20 dni prej ali do 20 dni kasneje:

• opraviti zakramentalno spoved,

• prejeti sveto obhajilo ter

• moliti po papeževem namenu (katero koli molitev).

Prvi pogoj, da smo lahko deležni Božjih darov, je namreč, da smo v stanju milosti. Za jubilejni in tudi druge popolne odpustke pa se vrh tega zahteva tudi nenavezanost na greh, tudi mali.