Rok

Že v zgodnjih letih je postal sirota,

prodal je vse, razdélil je ubogim,

kot reven romar je pomagal mnogim,

v njem plamenela Božja je dobrota.

 

In ni se umaknil na bolj varna pota,

ko kuga je napadla z žezlom togim,

ostal je vdan in zvest načelom strogim,

le vest, njegova je bila porota.

 

Ljudje neskončno ljubimo lagodje,

ne zganemo se, ko nekdo zajoka,

saj nam važnejše lastno je ugodje.

 

A jok je glas Očetovega zvoka,

ki hoče, da Njegovo smo orodje

po zgledu dobrega svetnika Roka.

Leon Oblak, Sto svetnikov in svetnic  v sonetih , Ognjišče, Koper 2013, 175.

Ko 16. avgusta obhajamo god našega župnijskega zavetnika svetega Roka, romarji iz okoliških župnij niso bili namenjeni v Rim, temveč – kot to že stoletja začnemo na ta dan – v Dravljah. Nekdanja pobožnost, namenjena odvrnitvi kuge, tudi danes privablja goste / romarje v našo župnijo. Pri romarskih svetih mašah med šesto in deseto so se zvrstile župnije Šentvid, Ježica, Črnuče, Koseze, Podutik in Dravlje. 

 Nagovor župnika patra Primoža :

Po sveti maši ob deseti uri, ki jo je daroval draveljski župnik p. Primož, smo v molitvi rožnega venca za kipom svetega Roka poromali do kužnega znamenja ob Celovški cesti, pod katerim so po izročilu pokopani za kugo umrli Draveljci. 

 V cerkvi sv. Roka pa je bilo izpostavljeno Najsvetejše pod kipom svetega Roka, kjer smo se lahko v tišini ustavili v osebni molitvi.

 

Kot smo že navajeni, so nas tudi letos po vsaki sveti maši Turistično društvo Dravlje v sodelovanju z Župnijo Dravlje pogostili s kavo, sokom in z miškami. Tako smo lažje poklepetali med seboj, saj se nekateri srečamo res samo na ta draveljski praznik.

 

Foto: Jože Strajnar in Tomaž Celarec

Video: Tomaž Celarec