Že po poti, ki smo jo pričeli z jutranjo molitvijo, smo čutili božji blagoslov našega romanja. Prelepa s soncem obžarjena narava, še zmeraj ozeleneli travniki, pa čeprav smo že v drugi polovici novembra, zorana polja, pripravljena na novo setev, gozdovi, v ozadju pa s snegom pokriti, v sonce odeti, vršaci, vse je dajalo hvalo našemu Stvarniku, obenem pa v naših srcih budilo ne samo zahvalo Stvarniku za vse, kar nam daje, ampak tudi navdihovalo po našem blagoslavljanju vsega stvarstva, vsega, kar prihaja od Gospoda in v njegovem imenu.
V prelepi baročni cerkvi svetega Martina iz 18. stoletja (prvotna cerkev je bila romanska), ki je bila sezidana med letoma 1732 in 1740, blagoslovljena pa 1760, smo se zbrali k molitveni uri. Z molitvijo rožnega venca smo ob zgledu in besedah slovenskih blaženih Antona Martina Slomška in Alojzija Grozdeta ter božjih služabnikov Alojzija Kozarja, Janeza Gnidovca in Cvetane Priol priporočali in prosili za našo domovino in njene prebivalce ter za vse ljudi, ki jih srečujemo, ne samo za tiste, ki so v takšni ali drugačni stiski, za mir na svetu. Molitveno uro smo zaključili z molitvijo Litanij k blaženemu Antonu Martinu Slomšku, škofu, in prejetjem blagoslova z Najsvetejšim.
Nato je sledila sveta maša, ki jo je – ob somaševanju duhovnikov in redovnikov ter celjskega škofa Stanislava Lipovška – daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, predsednik slovenske Karitas. Homilijo je navezal na evangeljske besede »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vam bom dal, da se boste spočili« (Mt 11,28). Položil nam je na srce, da s temi besedami Jezus ne misli najprej na tiste, ki trpijo. »Kako Jezus vabi? Preko nas, dragi bratje in sestre. S tem, da si z bratsko ljubeznijo mi naložimo del bremena drugih in jim ga pomagamo nositi. Potem, ko nam je Jezus dal, da smo se ob njem okrepčali in odpočili, smo poklicani, da to, kar smo prejeli, delimo naprej. … Služba Karitas je odgovor na mojo osebno izkustvo doživetja bližine usmiljenega Boga, ko sem začutil, kako se je Bog name osebno ozrl, kako sem od njega ljubljen, kako me je ozdravil in moje srce napolnil s svojo bližino. Ko imam to osebno izkustvo, se v meni rodi želja, da to, kar sem prejel, delim drugim. To je tisto, po čemer je Karitas drugačna od mnogih drugih humanitarnih ustanov. Na ta način je Karitas ustanova, ki na človeka gleda drugače, saj ga gleda celostno, z duhovnega in materialnega vidika. Tako je Karitas nekaj posebnega med humanitarnimi organizacijami, saj svoje poslanstvo opravlja v imenu Boga in zato človeku prinaša Božje usmiljenje in bližino Boga. Sodelavci in prostovoljci Karitas se zato ne zadovoljimo, če lajšamo le materialne stiske, ampak skušamo hkrati prepoznati tudi človekove duhovne stiske in nanje odgovoriti. Pomembno je, da tisti, ki je deležen naše pomoči, začuti, da je po naših dejanjih deležen sočutja Boga. Problem je večkrat v tem, če ljudje iz naših dejanj ne prepoznajo Boga in ga ne častijo. Seveda je zato pri našem poslanstvu zelo pomembna naša osebna vera, naša povezanost z Bogom: po molitvi, zakramentih, predvsem še tukaj mislim na naš odnos do sv. evharistije.« Nato je izpostavil še nekaj izzivov: služba izrednih delivcev obhajila bolnikom v bolniški postelji ob nedeljah in praznikih v okviru Karitas; razmišljati, kako strukturno v poslanstvo Karitas pritegniti mlade; sodelovanje Karitas z drugimi verskimi skupnostmi, ki jih prav tako vodijo verski vzgibi in v središče postavljajo dostojanstvo vsakega človeka. Na koncu pa je izrekel prošnjo Materi Mariji, naj sprejme pod svoj plašč vse utrujene, bolne, onemogle, nam pa naj pomaga, da bi lahko v svoji službi ljudem še naprej prinašali tolažbo, pomoč, bližino in upanje.
Ustavili smo se tudi pri relikvijah blaženega Antona Martina Slomška ter mu izročili svoje srce z vsemi svojimi tihimi, neizrečenimi prošnjami in željami pa tudi zahvalami.
Po sveti maši smo se posladkali z dobrotami in pogreli ob toplemu čaju in kavi, ki so jih pripravili prijazni domačini. Nato smo se odpravili proti Celju, kjer smo si ogledali generalko koncerta Klic dobrote, ki je potekal pod geslom V objemu dobrote. Uživali smo ob poslušanju nepozabnih glasov povezovalcev programa Nataše Dolenc, Ide Baš in Danice Godec ter Janeza Dolinarja in Jureta Seška. Na oder pa so stopili Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček, Bernarda in Marko Fink, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov, Ivan Hudnik, Branko Robinšak, Klemen Torkar in Irena Vrčkovnik ter Modrijani; za spremljavo pa je skrbel Orkester slovenske policije.
Zapisala: Adrijana Šmid Marjanović
Foto: Radio Vatikan, Radio Ognjišče, Slovenska karitas (splet)
