V nedeljo po birmi smo se birmanci v zahvalo za birmo v spremstvu animatorjev odpravili na Šmarno goro. Bilo nas je bolj malo, saj je deževalo. Vseeno je bilo zabavno. Na poti navzgor smo bili skoraj vsi mokri, prišli pa smo tudi petinštirideset minut pred mašo, tako da smo imeli gori še čas, da se posušimo, pripravimo na mašo in družimo. To mi je bilo najbolj všeč in v času, ko smo čakali, nas je dohitelo še par zamudnikov.
Maša je bila zelo lepa in na koncu nam je gospod Miha Ledinek, nekdanji oskrbnik koče na Šmarni gori, še (na kratko:) predstavil zgodovino te Marijine cerkve. Všeč so mi bile freske, ki so bile zelo lepo ohranjene. Po maši ni več deževalo in dol smo prišli (pretežno) suhi.
Bilo mi je všeč, saj smo se birmanci videli po zakramentu in smo se lahko bolj sproščeno pogovarjali med sabo in tudi z animatorji.
Besedilo: Lina Strajnar
Video: Marko Medvešek
Foto: Krištof Koman, Marko Medvešek