Po tednih negotovosti nas je včerajšnji dan gotovo navdal z upanjem. Ne le, da nas je pričakal čudovit sončen dan, kot bi nas nekdo hotel pobožati s svojo očetovsko roko, marveč zadovoljstvo in navdušenje, da nam je sploh uspelo praznovati, se je namreč čutilo na vsakem koraku. Ko so prvoobhajanci na začetku svete maše v sprevodu stopali do trga mimo špalirja staršev, slednji nismo mogli zadržati svojega ponosa zase. Mislim, da nisem bila edina, ki sem zadrhtela. Kot je omenil župnik p.Primož, so naši prvoobhajanci doživeli resnično intenzivno pripravo na prvo sveto obhajilo in vsi zbrani smo lahko občutili njihovo srečo.
Naj se tudi na tem mestu v imenu staršev zahvalim vsem, ki so pripomogli k lepemu praznovanju, ker dela je bilo tokrat ogromno. Vsem, ki so pripomogli k lepi ureditvi okolice s striženjem zelenja na strehi cerkve že v soboto zjutraj in s čiščenjem trga, vsem, ki so zgodnjem nedeljskem jutru postavili oder in klopi, pa udi tistim, ki so jih brez besed pospravili. Hvala vsem, ki so razumeli zadrego župnije pri pripravi slovesnosti in sveto mašo spremljali preko medijev. Zahvala velja pevcem in inštrumentalistom, pa tudi ministrantom. Njihova prisotnost se nam morda kdaj zdi samoumevna, kar gotovo ni in v veliki meri pripomorejo k večji svečanosti dogodka. Hvala tudi vsakomur za lepo besedo spodbude, ko smo starši kdaj že malce obupavali, in za vsak prijazen nasmeh, ki ga je bilo čutiti tudi skozi masko.
Besedilo: Mojca Koman
Prvo sveto obhajilo – Dravlje in sveta maša na prostem Ko pogledam nazaj na naše priprave, na organizacijo in celoten praznični dan, me navdajajo posebni občutki veselja, hvaležnosti in potrpežljivosti. Kaj vse je skrito v tem dnevu, ki je bil na sončno nedeljo 20. septembra 2020 tako prazničen. Pa pojdimo pogledati na začetek priprav. Spominjam se, kako smo se že jeseni pogovarjali glede podrobnosti prvega sv.obhajila, ki je bil planiran 10.maja. Ko se je začela epidemija, se je večini izmed nas začelo dozdevati, da bo izvedba v tem času težka. A upanje umre zadnje. Ko je bilo obhajilo maja odpovedano, smo doma že čakali, kdaj pa bo nov dan in kako bo. Veliko je bilo vprašajev in negotovosti in nihče ni vedel, kaj in kako bo naprej. Lahko smo le zaupali in se veselili dneva, ko bodo naši otroci prejeli prvo sv.obhajilo. Ko je bil znan septembrski datum, smo si oddahnili. Zaupali in verjeli smo, da bo to čudovit dan. Takrat sem mi mislila, da bomo skoraj zagotovo tudi brez mask. Ko pa se je bližal prišel začetek šole, so se stvari zopet začele spreminjati in spet so bile uvedene maske. Takrat smo začeli moliti in zaupati, da prvo sveto obhajilo sploh bo. Imam občutek, da se je vse odvijalo z izredno hitrostjo. Začeli smo s pripravami in že je bilo prvo sveto obhajilo pred vrati. Septembra je že tako pestro v šoli, z veliko urejanja in dogovarjanja. Takrat so se mi v mislih pojavile besede-ko bi to že prej junija lahko izvedli. Čutila sem utrujenost in misli, ki so bile raztresene na različnih koncih. Glede na epidemološko sliko v državi, so se stvari hitro spreminjale. Z zaupanjem, vero in pričakovanjem smo zrli na praznični nedeljski dan. Ko je padla dokončna odločitev, da bomo sveto obhajilo izvedli na prostem, je sin Jakob rekel: “Super! Jeee, maša na prostem!” Bil je izredno vesel, prav tako cela družina z njim. Bog naj je namenil čudovit dan obsijan s soncem in toploto. Za Jakoba in nas vse je bil to poseben trenutek, saj je en dan prej je praznoval 9.let, drugi dan pa prejel Jezusa v srce. Jakob je vzel tridnevnico pred obhajilom zelo zavzeto in mi rekel: “Bolj pomembno je, da gremo na tridnevnico kot pa na plezanje” Brez oklevanja se je odpovedal interesni dejavnosti, ki jo ima ob četrtkih. Ob tem sem se zamislila, kako globoko doživlja ta praznik in koliko mu pomeni. Znal se je sam odločiti in postaviti pomembnejšo stvar na prvo mesto. Ko tako podoživljam dneve, mi je toplo pri srcu. Kakšna milost nam je bila dana v teh trenutkih. Vsaka stvar je za nekaj dobra, čeprav jo morda ne razumemo. Korona nam je prinesla čudovito sveto mašo na prostem. Četudi smo imeli maske tudi zunaj, nam to ni pokvarilo vzdušja, ki je cvetel v naših srcih. Otroci so na koncu le imeli bele oblekice in bilo jih je čudovito pogledati. Hvaležna sem vsem, da smo vztrajali v teh trenutkih, se dogovarjali, si pisali maile, se srečevali in verjeli, da nam bo uspelo. Hvala vsem za kakršnokoli pomoč in sodelovanje. Hvaležna sem, da smo starši prvoobhajancem zapeli pesem; to sem si izredno želela in tudi z maskami nam je šlo dobro. Najbolj pomembno je bilo, da smo zapeli s srcem, četudi je šla kakšna nota po svoje. Kako lepo je bilo zapeti otroku, ki prejema prvič Jezusa v srce. Šer vedno se mi poje ta pesem in si jo večkrat čez dan zapojem kar tako na glas ali v mislih. “Jezus danes je postal tvoj prijatelj nov, to zavezo spremlja naj še moj blagoslov” Bil je izredno ganljiv trenutek videti otroke, ki prvič prejemajo Jezusa v srce. Zanimivo je bilo slišati, ko mi je Jakob rekel en dan prej po generalki: “Veš, smo povadili prejemanje obhajila in smo kar dve hostiji dobili, a neblagoslovljeni”. Kakšno zavedanje in občutek, da je Jezus prisoten v posvečeni hostiji in je dovolj ena (včasih tudi pol), da nasiti tvojo dušo. Kako lepo je bilo slišati tudi otroke, ki so ob koncu skupaj zapeli pesem. Pevci so vso dogajanje pri sveti maši še bolj popestrili in bilo je čudovito slišati njihove zveneče glasove, ki so jih popestrili inštrumenti. Ko se ob koncu zavem, koliko ljudi je sodelovalo tako ali drugače pri tej sveti maši. Bil bi dolg seznam. Naj se vsakdo prepozna v tem zapisu, saj je tvoril delček mozaika, da je lahko nastala čudovita celota. Naslednji dan smo bili že pri delavniški sveti maši, saj je imel mlajši sin Matej god. Jakob je rekel: “Zdaj se še bolj splača biti pri sveti maši.” Ko sem slišala te preproste otroške besede, ob katerih sem se iskreno nasmehnila, sem se še bolj zavedala, kakšen pomen ima, ko prejemam Jezusa v srce v podobi kruha. In kako sem lahko hvaležna za ta dar. Na koncu se je vse uredilo skupaj z božjo pomočjo in našimi skupnimi prošnjami in molitvami. Iskrena hvala vsem. Katja Jarc, mamica od prvoobhajanca Jakoba
|
Na TEJ povezavi lahko prisluhnete zvočnemu posnetku svete maše prvega obhajila.
Foto, zvočni in videoposnetek (FB): Tomaž Celarec