Kar 52 otrok je bilo, ki so se veselili, da bodo prvič v življenju prejeli Jezusa pod podobo kruha – hostije. Svoje otroke, ki so jih v sprevodu v cerkev spremljali ministranti in duhovniki, so pričakali starši in jim naredili »špalir«. Potem pa so starši pred oltarjem lepo zapeli še Pesem prvoobhajancu in s tem izrazili ljubezen do svojih otrok. Med slovesnostjo so sodelovali prvoobhajanci in starši, glasbeno pevsko pa Mala jata z Gregorjem Strajnarjem in nekaterimi instrumentalisti. Posebno noto tej slovesnosti je dodala skupinica prvoobhajancev, ki je predstavila kratko igro Otrokovo srce. Zaradi preobilja darov, pojedine in še marsičesa drugega, v otrokovem srcu ni bilo več prostora za Jezusa, da bi vstopil v srce. Po igri je Izabela Ostanek, sestra prvoobhajanke Karin, prebrala čudovito pesem, ki jo je sama sestavila. Po obnovitvi krstnih obljub so nekateri prvoobhajanci prebrali svoje prošnje. Posebej svečan je bil prejem prvega sv. Obhajila, saj je družina Zupan popestrila slavnost obreda s prijetno glasbo – harfo, flavto in violino. Sledile so še zahvale. Tudi te zahvale so sestavili prvoobhajanci. Ob koncu slovesnosti je bilo skupinsko fotografiranje ter pogostitev na trgu Janeza Pavla II.
Zame je bil to spet čudovit dogodek. Otroke sem v tem letu pripravljal na zakrament prve sv. spovedi in prvega sv. Obhajila. Otroci so spoznali mene, jaz pa njih, zato je bila slovesnost lahko toliko lepša. Med mašo sem doživljal Božje delovanje in pomoč. Kadar je tako, gredo stvari zelo preprosto in tudi ljudje so navadno nagovorjeni. Bogu sem za ta dar izredno hvaležen. Hvaležen pa sem tudi za otroke in njihove starše. Hvala vam starši za zaupanje in naj vas spremlja Božji blagoslov.
p. Jože Poljanšek
Starši smo v »špalirju« pričakali prvoobhajance, ki so prišli v sprevodu v cerkev. Kot da bi jim hoteli pokazati pravo pot v življenju in jih obvarovati vseh nevarnosti.
Za uvod smo jim na oltarju, naravnost nasproti njihovih otroških obrazkov zapeli pesem Prvoobhajancu. Otroške oči so gledale in poslušale pesem, ki so jo začeli očetje in nadaljevale mamice.
Preprosta igrica namesto pridige nam je vsem približala, kaj se v resnici dogaja v naših srcih. Najprej je v srce vstopila lepa obleka, nato darila, nato obilna hrana in pijača in seveda še nekaj denarja. Na koncu, ko je prišel Jezus, zanj ni bilo prostora v prenatrpanem srcu.
Med obredom prvega svetega obhajila so cerkev napolnjevali mili zvoki harfe in flavte. Kot je zapisano v psalmu K prazničnemu dnevu »Igrajte na strune, udarjajte na bobnico, na milo doneče citre s harfo«. Ps 81,3
Zahvala za lepo bogoslužje gre seveda p. Jožetu, prvoobhajancem za izvirne in čiste prošnje ter zahvale, Mali jati za angelsko petje, Izabeli Ostanek, da je podelila z nami svoj pesniški talent, družini Zupan za nebeško glasbo, Moniki in Mariji za organizacijo, očetu, ki je izdelal križce, mamici, ki je izbrala darilo in knjigo, bralcem in vsem staršem za njihovo sodelovanje.
Naj to praznovanje poveže naše družine in naj Jezus dobi osrednje mesto v naših srcih.
Andreja Trobiš
Foto: Tomaž Celarec
Video: Simon Žlindra
Pesem Prvoobhajancu (Izabela Ostanek)
Ti iz oddaljenega vesolja,
ki med zvezdami domuješ
in srce mi razsvetljuješ.
Ti, ki luč si meni v mraku,
na vsakem življenja koraku.
Ti, ki vedno z mano hodiš,
ki me po stezicah vodiš,
z mano po puščavi blodiš
in veselje mi pokloniš,
za cel žakelj pa še mal.
Dragi Jezus, danes pridi mi v srce!
Daj, prosim, pridi in objemi me!
