V soboto 22. marca smo s prvoobhajanci imeli prvo sveto spoved. Začeli smo s skupno pesmijo in molitvijo, nato smo obnovili Jezusovo priliko o usmiljenem očetu in izgubljenem sinu, ki zelo lepo predstavi vse potrebne postaje za dobro opravljeno sveto spoved.
Pove nam:

Kako ljubeč je naš nebeški Oče; pusti se nam svobodno odločati, nas vedno čaka razprtih rok, da se vrnemo v njegov objem in kako je vedno neizmerno veselo ko se.

Kakšno pot k spovedi opravi izgubljeni sin; Sin se oddalji od Očeta kar pozneje sproži njegovo grešnost, na svoje srce pridobi črne madeže, ki pustijo občutne posledice, sin nato vpraša svojo vest, kaj naj stori, se trdno odloči, da se poboljša in vrne nazaj k Očetu. Pri Očetu ga čaka močan objem in veselje.

Otroci so nato opravili podobno pot, kot jo je naredil izgubljeni sin. Prejeli so SRCE in ga vzeli seboj na pot skozi življenje, kamor ga pelje grešnost. Spoznavali so kakšno bo postajalo srce, ko bodo bredli vse bolj globoko v grešnost in se vedno bolj oddaljevali od Boga. Pot grešnosti se je začela z GRDIMI MISLIMI, nato se je nadaljevala z GRDIMI BESEDAMI in kasneje prešla še v GRDA DEJANJA. Pot je postajala vedno težja in zapletena, bolj kot so se oddaljevali od Boga, bolj so bredli v grešnost. Življenje z grehi je postajalo težko. Tudi njihovo srce se je po poti popackalo in poškodovalo. Toda na koncu te poti so otroci, tako kot izgubljeni sin opravili izpraševanje vesti, se kesali in nato trdno sklenili, da se poboljšajo. Svoje poškodovano srce so darovali Jezusu, ter se odpravili k sveti spovedi. Tam so od Jezusa prejeli NOVO ČISTO SRCE. Po opravljeni pokori so svoje poškodovano srce lahko popravili.

____________________________________________________________________________________

VTISI STARŠEV in OTROK iz prve svete spovedi:

Prva sveta spoved otroke je bila čudovito pripravljena, z globoko premišljenimi besedami in toplim sprejemom. Občutki so bili mirni in pomirjujoči, saj je bilo vzdušje prežeto z razumevanjem in Božjo ljubeznijo. Hvaležni smo za to lepo izkušnjo, ki nas je povezala in napolnila s svetlobo odpuščanja.
Družina Potočnik

V prvi vrsti čutim veliko hvaležnost do vseh, ki ste kakorkoli pripomogli k ustvarjanju takega čudovitega vzdušja za naše otroke. Že prvi občutki ob prihodu v cerkev so bili: ‘Uaaau, kako lepo, to vse za naše otroke!’ Res je bilo zelo slovesno! Band je igral, otroci so se zbirali pod oltarjem ob katehistinji Katji, animatorji so pripravljali zadnje podrobnosti, p. Marko in p. Primož sta se zadaj že pripravljala, da sprejmeta naše otroke k prvi sveti spovedi. Vzdušje, ki se dotakne srca! Hvala tudi p. Primožu za nagovor nam staršem ter p. Marjanu in p. Stanku, ki sta bila na voljo za zakrament sprave za nas starše. Hčerka Lili je bila po slovesnem dogodku polna veselih občutkov, ki jih je želela deliti z nami. Pika na i je bilo skupno veselo sproščeno druženje ob pogostitvi. Iskrena hvala vsem za resnično doživeto prvo sveto spoved naših otrok, ki bo njim, pa tudi nam staršem, za vedno ostala v spominu.
Družina Mikuletič

Bodoči prvoobhajanec je najin prvi otrok, ki bo šel k obhajilu v draveljski župniji, prej smo imeli izkušnje od drugod. Ko smo se skupaj z njim peljali na sobotni dogodek, je v njem brbotalo. Malce strahu, vznemirjenje, nekaj novega, skrb ali si je zapomnil obrazec.. Z različnimi občutki smo vstopili v cerkev in začeli dan z molitvijo.
Predstavljala sva si, da bo lepo, vendar da bo tako lepo, ganljivo, polno miru, glasbe, molitve, navdušenja, pa nisva vedela. Ko sva na koncu sedela zadaj v cerkvi in
opazovala otroke pri zadnji delavnici, ko so si izdelovali spominke, sva bila samo hvaležna.. za vse animatorje, duhovnike, glasbenike, Katjo, za vse starše, za možnost, da tudi odrasli pristopimo k spovedi..
Otrok je bil navdušen, da je lahko z p. Markom poklepetal, obrazci takrat niso bili pomembni. Božji dotik se je čutil, spomin na prvo spoved je čudovit. In na koncu sinovo vprašanje, če gre jutri lahko spet.
Družina Podbrežnik

Hčerka se je svoje prve spovedi veselila, hkrati pa je bila tudi na trnih, vznemirjena, zato sva se precej pogovarjali o njenem smislu, o tem, da mora biti naše srce čisto za sprejem Jezusa in da je tudi naši duši lažje, če je ne teži greh. In potem je končno prišla ta tako težko pričakovana sobota in postala en prelep dan. Hčerki so dale misliti predvsem vse tiste prepreke na poti do spovednika, na katere so animatorji domiselno obesili liste z napisanimi grehi, s katerimi se največkrat srečujejo otroci v tej starosti. Razmišljala sem, da bi tudi mi odrasli pred spovedjo kdaj potrebovali tako vodstvo. Izjemno prijetno vzdušje je k dogodku prispevala tudi glasbena spremljava v živo. Vse skupaj se je zaključilo s pogostitvijo. Zahvaljujem se obema spovednikoma, Katji ter vsem animatorkam in animatorjem, da so našim otrokom omogočili nepozaben spomin na prvo sveto spoved. Kdo bi si mislil, da bom o takem doživetju kdaj razmišljala kot o pravem pravcatem prazniku za vso družino. Bog povrni vsem sodelujočim.
Družina Bradač

Meni je bila sveta spoved super. Zelo dobro sem se počutila. Všeč mi je bil poligon, ker je bil zanimiv.
Neža Muhič

Najbolj všeč mi je bil poligon iz vrvic, na katerih so viseli listki z grehi. Po sveti spovedi sem se počutil zelo dobro, kot da so moje noge postale lahke. Nič več me ni skrbelo in lahko bi objel cel svet. Zelo rad bi šel še kdaj k spovedi, sploh zato, ker bi šel rad v kakšno svetoletno cerkev, ker bi rad prejel popoln odpustek.
Timotej Bevk