Vse se je začelo pred štirinajstimi leti, ko smo prejeli sveti krst. Naša pot se je nadaljevala s prejemom Kristusa pri svetem obhajilu, kar nas je vodilo vse do danes, sobota, 25. 5. 2019, ko smo prejeli Svetega Duha in njegove darove. Do tega dneva nas je vodilo osem let priprav. Bil je prečudovit dan, ki se je začel že kar zgodaj, vendar ni bilo težko vstati glede na to, kar smo pridobili. Maša se je začela ob 10. uri, ko smo oblečeni v rdeča ogrinjala z zlatimi križi vstopili v cerkev. Škof Franc Šuštar je pri pridigi povedal, kaj vse smo sprejeli s tem dnem, kako pomembno je, da uporabljamo darove, ki nam jih je podaril Sveti Duh ter naj se zavedamo, kako veliko vlogo pri tem imajo naši starši, ki so nas vodili in vzgajali vsa ta leta. Res smo jim lahko hvaležni za vse, kar so naredili za nas, in kljub vsemu prerekanju, vseh sporih in ovirah, nam še vedno stojijo ob strani. Tako smo tudi hvaležni našim botrom, ki smo jih izbrali zato, ker so nam zgled, nas navajajo h krščanskemu življenju in so vedno tu za nas, ko jih potrebujemo. To so bile škofove besede, ki so nama najbolj ostale v spominu.

Potem smo se odpovedali hudemu duhu in izpovedali vero ter tako ”podpisali pogodbo” z Jezusom. Prišli smo do glavnega dela procesije – maziljenje s sveto krizmo in prejem darov Svetega Duha. Nekateri birmanci smo še prebrali prošnje, nato pa sledili maši do obhajila. Ob koncu maše smo birmanci predali darila in zahvale škofu, župniku Miranu in patru Primožu, ki nam je zadnje leto največ pomagal in smo mu res hvaležni za vse kar je naredil za nas. Animatorji, ki smo jim tudi zelo hvaležni za pomoč pri pripravi na birmo, so zelo lepo spremljali obred z glasbo. Na koncu pa je še vsak dobil svoje Sveto pismo. Maša je bila zelo lepa in bo definitivno vsem ostala v zelo lepem spominu.

Besedilo: Neža Papuga in Jernej Jerman (birmanca)

Na naš binkoštni dan, 25.5.2019, smo letošnji draveljski birmanci prejeli sv. Duha. Na ta praznik smo se bolj intenzivno pripravljali celo šolsko leto. Napeto pričakovanje se je stopnjevalo vse do sprejema sv. Duha, po katerem smo si prav zagotovo vsi oddahnili. Zaradi treme sem popolnoma pozabila, kaj moram reči, ko stopim pred škofa, a sem se v zadnjem trenutku vseeno spomnila. Po končanem obredu sem lahko sproščeno sodelovala in prisluhnila pesmim, ki so jih izbrali in izvajali pevci in inštrumentalisti za naš praznik. Všeč so mi bile pete litanije svetnikov, ki smo si jih birmanci v začetku šolskega leta izbrali kot dodatne priprošnjike, poleg naših krstnih zavetnikov.

Ob koncu maše so se starši tudi v našem imenu zahvalili vsem, ki so se skozi to pripravo trudili z nami, birmanci pa smo patru Primožu pripravili glasbeno presenečenje. Po bučnem aplavzu in končani praznični maši je sledilo še skupinsko fotografiranje, kjer smo se počutili kot »zvezde dneva«, saj so nas zaslepljevale bliskavice fotoaparatov. Praznovanje smo nadaljevali vsak v krogu svoje družine in prijateljev.

Zahvaljujoč vsem: sobirmancem, škofu, patru Primožu, animatorjem in moji botri, ki so mi polepšali ta dan, se bom tega dne še dolgo in z veseljem vsakič znova spominjala.

HVALA!

Besedilo: Eva Šenk (birmanka)