Draga birmanka, dragi birmanec,

pa smo ga dočakali, 13. maj. Birma. Velik dan, zate, za tvojo družino in prijatelje, za p. Primoža in tudi zame. Vem, da je praznovanje tako pomembnega dogodka naporno (tudi jaz sem bil pred leti na tvojem mestu) in da te vsi zasipajo z nasveti in čestitkami, a preden ležeš k zasluženemu počitku ti želim tudi jaz še nekaj povedati.

To leto je minilo kar malce prehitro, čeprav so bili trenutki, ko so moji živci trpeli in sem si kar želel da bi bila birma že mimo. A ne razumi me narobe, lepih spominov ostaja veliko več. Se spomniš ko smo šli v Maribor na obisk k birmovalcu, nadškofu Alojziju Cviklu? In seveda nepozabne duhovne obnove v Strunjanu, pa naših tedenskih srečanj, druženja in tekmovanja v nogometu ter odbojki?

Najbrž se niti ne zavedaš koliko nam, animatorjem, pomeni da smo ti lahko to leto priprav stali ob strani, koliko smo od tebe prejeli, kolikokrat smo v tebi videli Boga in kako ponosni smo bili, ko je v cerkev prišla četica rdečih plaščkov. Hvala ti in, kakor ti je najverjetneje rekel že birmovalec, ohrani v sebi veselje današnjega dne!

A dovolj o tem kar je bilo, misliti morava na prihodnost! Torej, kdaj se zopet pomerimo v nogometu?

Tvoj animator.

– Zvočni posnetek homilije p. Aljozija Cvikla, mariborskega nadškofa.