Na deževno nedeljsko jutro smo se starši zbrali, da popeljemo naše prvoobhajance k prvemu svetemu obhajilu. Navkljub slabemu in sivemu vremenu so naša srca gorela od vznemirjenja. S pesmijo smo jih pospremili k sveti maši, kjer jim je pater Egon pripravil prečudovito srečanje z Jezusom. Otroci so Jezusa sprejeli v svoja srca in življenje. Kot pravi pesem, je danes Jezus postal njihov novi prijatelj. Na to pot smo jih starši pospremili z lastnim blagoslovom. Cerkev so zapolnjevale radostne pesmi pevskega zbora, tihe dobre želje staršev in sorodnikov prvoobhajancev in prispodoba Jezusa Kristusa, ki nas dnevno spremlja in opominja, da nas bo vedno ljubil. V tem duhu so otroci prejeli prvo obhajilo, prisegli večno zvestobo Jezusu ter pridobili upanje, da se bodo po koncu zemeljskega življenja srečali z njim. Po darovanju in ob zaključku maše so sledile zahvale.
Zahvalili smo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so otroci prejeli prvo sveto obhajilo: patru Egonu in patru Miranu, sestri Sabini, neutrudnim animatorjem, staršem in ostalim nesebičnim prijateljem Jezusa, ki v lastno veselje opravljajo dobra dela. Ob koncu smo se še skupaj na kratko poveselili ob dobrih dobrotah, ki so jih pripravili starši prvoobhajancev in nato odšli vsak po svoji poti – seveda naproti k Bogu, saj kot pravi kratek verz: “Če hodiš za Jezusom, te pot vodi k Bogu”.
Tanja in Primož
|
Moji občutki pri prvem svetem obhajilu so bili večinoma dobri – da bo vse v redu, ampak še vedno sem bila malo prestrašena. Bala sem se, kaj se bo zgodilo ter, kako se bo zgodilo. Predvsem me je bilo strah, če bi naredila kaj narobe. Vendar pa se na koncu ni zgodilo nič hudega. Zato sem prvo sveto obhajilo prejela z dobrimi občutki in z veseljem, da je Jezus sedaj moj novi prijatelj. Neža
To nedeljo sem že zelo težko pričakovala, saj sem vedela, da bom prvič prejela Jezusa. Zbudila sem se že zelo zgodaj in komaj čakala, da sem se lepo uredila in smo vsi skupaj odšli v cerkev. Bilo pa me je tudi malo strah, saj sem se bala, da se mi bo kaj zataknilo, ko bom brala zahvalo. V cerkev smo prišli v sprevodu. Pesem, ki so nam jo zapeli starši na začetku maše, mi je bila zelo všeč. Tudi animatorji so zelo lepo peli med mašo. Bila sem ponosna, ker je bila zraven tudi moja sestra Sara. Maša je hitro minila in kmalu smo prejeli hostijo. Bila sem zelo ponosna, ko mi je pater Egon dal hostijo v roke. Tudi pri branju zahvale je bilo vse v redu. Na koncu maše smo se še večkrat slikali, da se bom tega dne vedno spomnila. Anja
Nedelje sem se iskreno veselil. Ko se je sveta maša začela, sem ponosno hodil v sprevodu pred oltar. Vseč mi je bilo prižiganje svečk in Egonova izvirna predstavitev prvoobhajancev. Še posebej pa sem se veselil prejema Jezusovega telesa. To je bilo zame prvič, ko mi ni bilo potrebno prekrižati rok čez ramena. Nejc
Pri prvem svetem obhajilu mi je bilo zelo v redu. Ko sem Jezusa sprejel v srce, sem bil zelo vesel. Pri sveti spovedi mi je bila najbolj všeč molitev kesanja. Bilo je zelo lepo. Matej |
Na TEJ povezavi lahko prisluhnete posnetku celotne slovesnosti svetega prvega obhajila.
Foto: Klemen Lajevec in Tomaž Celarec
Video: Jože Strajnar
