S tem psalmom se je v soboto, 8. 5., začelo sveto obhajilo. In prav res, to je bil dan, ki se ga je bilo vredno veseliti.

Marsikaj namreč ni več samoumevno, tudi to, ali sveto obhajilo sploh bo in kdaj, pa v kaki obliki, zunaj, v cerkvi, morda v dveh skupinah, nismo vedeli tako rekoč do zadnjega. Da smo se lahko zbrali v cerkvi skupaj vsi prvoobhajanci  – letos jih je bilo 28 – in starši, je bila svojevrstna sreča.

Tridnevnica je bila prelep uvod v sobotno slavje. Vsak dan smo lahko spoznavali Jezusa kot našega prijatelja, kot tistega, ki je vedno tu za nas, ki nas ne razočara. Otroci so se poučili, da se hostija z duhovnikovim blagoslovom spremeni v Jezusovo telo, z njo potem Jezus vstopi v naša srca.

Tako, kot so srečanja s prijatelji običajno bolj kot ne intimne narave, je bil intimen tudi sobotni obred svete maše. Zaradi varnostnih ukrepov smo bile lahko v cerkvi samo družine prvoobhajancev, ti niso, tako kot v prejšnjih letih, sedeli skupaj, temveč s svojimi družinami, v svojih mehurčkih. Družine smo tudi skupaj pristopile k svetemu obhajilu. Ganilo me je, da se je moj otrok prvič srečal z živim Jezusom v podobi kruha skupaj z mano. Kakšna močna simbolika in hkrati zaveza za nas starše, saj se je pot zavestnega zorenja v veri za naše  prvoobhajance šele začela, kar pomeni, da še vedno močno potrebujejo naše vodstvo in zgled. Z Jezusom ne bodo ostali povezani le s prejemanjem svetega obhajila, temveč predvsem z vero, pomagajmo jim, da jo ohranjajo in nadgrajujejo.

Besedilo: Irena K.B.   

Nagovor p. Egona pri prvem svetem obhajila in obnovitev krstnih obljub prvoobhajancev in njihovih družin:

Nekaj vtisov naših prvoobhajancev:

” Končno sem dočakala ta dan, saj sem si res želela tudi jaz prejeti Jezusa, odkar ga je pred 4 leti prejel moj brat Žan. Počutila sem se srečno, srce mi je od veselja razbijalo.”  Nina N. Še nikoli prej se nisem tako počutil, je bilo prijetno. Upam da mi bo sv. obhajilo pomagalo v življenju, ko se bom počutil sam, ali mi bo kdo težil…  Bine Š. “Lepo mi je bilo. Pred začetkom sem bila živčna, potem pa sem komaj čakala na Jezusa. Zdaj bi šla vsak dan k maši, da bi lahko prejela Jezusa.”  Iva K. Počutila sem se dobro, ker sem prejela Jezusa za prijatelja. Vesela sem bila, da lahko sedaj tudi jaz zaužijem hostijo. Danes sem šla še bolj z veseljem k masi.  Zoja P. Zelo sem se veselil sobote. Zanimalo me je, kako se bom počutil ob prvem svetem obhajilu. Zelo mi je bilo všeč in komaj čakam, da bom ponovno prejel hostijo.  Izak Z.

Foto in video: Tomaž Celarec

Zvočni posnetek: Gašper Remškar