Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

 

Obred pepeljenja

Tako pri jutranji kot pri večerni maši bomo opravili obred pepeljenja, ko duhovnik s pepelom nariše na čelo verniku znamenje križa in pri tem izgovarja besede: »Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!« ali »Spreobrni se in veruj evangeliju!« 

– na pepelnično sredo, 10. februarja, pri jutranji in večerni sv. maši

– na 1. postno nedeljo, 24. februarja, pri vseh sv. mašah

 

Križev pot

Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost križevega pota. Postaje ali upodobitve križevega pota, ki se nahajajo v skoraj vsaki cerkvi in kapeli, so sestavni del bogoslužnega prostora.

– petek po večerni sv. maši

– nedelja pred družinsko sv. mašo ob 9.45

– nedelja po večerni sv. maši:

• 1. postna nedelja – ŽPS

• 2. postna nedelja – Karitas

• 3. postna nedelja – skupnost Romar

• 4. postna nedelja – skavti

• 5. postna nedelja – zakonska skupina

• 6. postna ali cvetna nedelja pasijon bere mladina

Križev pot naše dekanije k sv. Marjeti bo na tiho nedeljo, 13. marca, ob 15.00

Postna duhovna obnova

Tudi v letošnjem postnem času bo v Dravljah možnost duhovne obnove. Ob materialih, ki jih pripravljajo v Ignacijevem domu duhovnosti, bomo hodili proti veliki noči. Tokrat bomo ob ženi, ki so jo pripeljali pred Jezusa, da jo obsodi, premišljevali o Božjem usmiljenju.
Kot že običajno, se bomo dobivali ob četrtkih. Začnemo v četrtek po pepelnici, 11. februarja in zaključimo v četrtek po veliki noči, 31. marca. 

Komur uspe, vabljen že k večerni sv. maši ob 19. uri, kjer bo nagovor usmerjen na vsebino duhovnih vaj prihodnjega tedna. Po maši (oziroma ob 19.45) se srečanje nadaljuje v veroučni učilnici, kjer si bomo po malih skupinah na kratko povedali svojo izkušnjo preteklega tedna. Končali bomo s kratkimi navodili in nasveti za naprej.

Gradivo za osebno molitev se dobi na srečanjih, po želji pa jo je mogoče prejemati tudi po e-pošti.

Postna akcija župnije

Postni čas je čas spreobrnjenja, pa tudi izziv za nas. Je priložnost, da nekaj naredimo za poglobljeno pripravo na srečanje z vstalim Gospodom. Sveto leto Božjega usmiljenja nas še posebej kliče, da pokažemo svoj usmiljeni obraz potrebnim pomoči in verjemite, ni jih malo med nami.

Vabimo vas, da tudi letos sodelujete v postni akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov. Zbrana sredstva bomo namenili za pokritje stroškov prehrane in šole v naravi za otroke, katerih starši so brezposelni in za plačilo zapadlih stroškov dveh družin v zelo težki situaciji.

 

Molitev rožnega venca članov župnijske Karitas

Sodelavci Karitas pa bodo v postnem času molili rožni venec vsak ponedeljek pred večerno sveto mašo, ob 18.20. Molili bodo za družine, za mlade, ki iščejo zaposlitev, za duhovne in redovne poklice, za starejše in bolne, za našo domovino in za naše patre jezuite, ki skrbijo za naše duše.

 

Spovedovanje

Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti s človeškimi sinovi.

Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova. Spravimo se tudi s Cerkvijo, od katere nas je greh oddaljil ali celo izključil.

V postnem času bomo skušali duhovniki biti na razpolago za sveto spoved:

– ob sredah med večerno mašo

– ob nedeljah med mašami 

– na spovedni dan v petek, 18. marca, od 8. do 19.30 ure.

V tednu od 14. do 18. marca bo pri verouku potekalo spovedovanje otrok.