Bogu posojuje, kdor revežem daruje

V vsakdanjem življenju pogosto pozabimo na bistvo pravega krščanskega duha – ljubezen do bližnjega in nesebična pomoč tistim, ki so v stiski. Naša vera nas uči, da je dejanje dobrote ne le izraz sočutja, temveč tudi izraz hvaležnosti Bogu za vse darove, ki nam jih je naklonil. Ko darujemo revežem, dejansko posojamo Bogu, saj je vse, kar imamo, od Njega in za Njegovo slavo.

V pregovorih 19,17 beremo: “Kdor je usmiljen s siromakom, posoja Gospodu, povrnil mu bo njegovo delo.” Ta svetopisemski citat nas spominja, da vsaka gesta pomoči in sočutja ni izgubljena, temveč je shranjena v Božjem spominu. Bog vidi vsako naše dobro delo in nam povrne s svojimi blagoslovi.

Sveti Martin Tourski je neko mrzlo zimsko noč srečal reveža brez obleke. Ne da bi pomislil na lastno udobje, je Martin snel svoj vojaški plašč, ga prepolovil in eno polovico podaril revežu. Tisto noč se mu je v sanjah prikazal Jezus, oblečen v pol plašča, in mu rekel: “Martin me je oblekel.”

Naj nas zgodba tega svetnika opogumi, da tudi sami delimo. Bog nam je zaupal svoje darove – naše talente, čas in materialna sredstva – z namenom, da jih uporabljamo tudi za dobrobit drugih. Ko darujemo tistim, ki so v stiski, kažemo hvaležnost za vse, kar smo prejeli. S tem, ko delimo, gradimo močnejšo skupnost, kjer se vsak počuti ljubljenega in podprtega – takšno, ki si jo je zamislil Bog. 

Naj nas ponedeljkov pregovor spomni, da ima vsak od nas priložnost, da v svojem vsakdanjem življenju posoja Bogu s tem, da pomaga tistim, ki so v stiski. Ne pozabimo, da je v vsaki roki, ki sprejme naš dar, Božja roka. Bodimo torej radodarni in nesebični, saj tako izkazujemo našo hvaležnost in ljubezen do Boga.