Župnijska Karitas ima svoje korenine že od ustanovitve župnije Dravlje v letu 1961, ko so članice organizirano obiskovale starejše, bolne in invalide po domovih na območju draveljske župnije.
Leta 1968 je bil ustanovljen Župnijski odbor za Karitas, ki ga je vodil takratni župnik p. Lojze Štrubelj.
Septembra 1991. leta pa je pričela delovati Župnijska Karitas Dravlje. Njen prvi vodja je bil pater Franc Svoljšak, nato pa so jo vodili še patri: Franc Kejžar, Benedikt Lavrih, Lojze Bratina, Lojze Cvikl, Ivan Bresciani, Miran Žvanut in Primož Jakop.
V župnijski Karitas deluje 10 prostovoljk, ki se mesečno srečujemo. Na sestankih, ki jih pričenjamo z duhovno mislijo oz. molitvijo, vodi jo župnik pater Primož Jakop, se seznanimo o trenutnih problemih in predlogih ter dogodkih v okviru Škofijske Karitas Ljubljana, predvsem o njihovih izobraževanjih.
Naša dejavnost obsega pomoč v hrani, ki so delimo vsak petek.
Hrana, ki je delimo in jo večinoma dobivamo iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, je dokaz, da Evropska skupnost in Republika Slovenija nista brezbrižni do najbolj ogroženih prebivalcev in se pri nas izvaja od leta 2006. Pomoč, ki jo od leta 2014 koordinira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, izvajata pa Slovenska Karitas in RKS, je zagotovljena do leta 2023.
Enkrat mesečno sprejemamo vloge za pomoč pri plačevanju položnic za redne življenjske stroške (za vodo, elektriko, stanovanjske obveznosti) in dodatno zdravstveno zavarovanje. Osnovnošolskim otrokom pomagamo s plačilom položnic za zimovanja in letovanja.
Vsako leto poteka v sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana tudi ustaljena akcija pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, v okviru katere osnovnošolcem in srednješolcem razdelimo sredstva za nakup šolskih potrebščin in delovnih zvezkov. Družine pomoč prejmejo v obliki bonov. Poleg tega otrokom razdelimo tudi zvezke, zbrane v akciji Pokloni zvezek, ki poteka v sodelovanju s Slovensko Karitas.
V preteklosti smo organizirale tudi medgeneracijska srečanja, ki so se vedno pričela z darovanjem svete maše.
Vsako leto v mesecu juniju smo starejšim omogočile tudi prevoz na vseslovensko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih k Mariji Pomagaj na Brezje.
V Domu starejših občanov Ljubljana Šiška smo do vključno 08. marca 2020, ko je bila darovana zadnja sv. maša, pripravljale vse potrebno za nemoten potek vsako nedeljske sv. maše, saj v domu nimajo kapele oziroma sakralnega prostora, ki bi bil namenjen samo za uresničevanje verske svobode, temelječe v Ustavi Republike Slovenije in Zakonu o verski svobodi, pa tudi v Pravilniku o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v domovih za starejše (ki je v veljavi šele od novembra 2020), ampak sv. mašo mašnik daruje v večnamenskem prostoru, ki ga je seveda potrebno vsakič pripraviti. Stanovalkam in stanovalcem smo pomagale, da so se redne molitve rožnega venca ali pa križevega pota pred sv. mašo in same sv. maše mogle udeležiti. Ob prvih petkih, ko duhovniki obiščejo starejše in onemogle, smo seveda tudi pripravile prostor in jim omogočile, da so mogli prejeti zakrament sv. spovedi. Ob praznovanju sv. Miklavža in Velike noči smo stanovalke in stanovalce obdarovale s priložnostnimi darilci.
Ob spominjanju na stanovalce doma se vsakokrat spomnim razmišljanja kardinala Kevina Josepha Farella, prefekta Dikasterija za laike, družino in življenje, ob prvem mednarodnem kongresu o pastorali starostnikov na temo Bogastvo let, ki je bil v Rimu od 29. do 31. januarja 2020 v organizaciji navedenega dikasterija, tematsko razdeljenem na tri dele: Cerkev ob ostarelih, Družina in ostareli ter Poklicanost starostnikov.
(https://portal.pridi.com/2020/01/28/bogastvo-let-in-pastorala-starostnikov/) Sprašujem se: Kaj lahko (še) storim(o)?
Čeprav večinoma nismo prav mlade, nas je kar nekaj, ki enkrat mesečno čistimo tudi cerkev.
Ker se stanovalke in stanovalci Doma starejših občanov Ljubljana Šiška že dobro leto ne morejo zbirati ne samo pri sveti maši, ampak tudi ne v zasebni molitvi v za to namenjenem prostoru (kapeli oz. sakralnem prostoru), ker tega pač ni, večinoma pa bivajo s sostanovalci, za katere ni nujno, da delijo enako versko prepričanje, prosim, da se v molitvah spominjamo tudi njih, in prosimo Gospoda za čimprejšnje prenehanje epidemije, saj bodo le-tako ponovno deležni duhovne oskrbe, obenem pa se zahvalimo, da mi to možnost imamo, pa čeprav moramo spoštovati določene epidemiološke ukrepe.
Več o skupini Karitas si lahko preberete pod zavihkom: KARITAS
