Ko so ukrepi v zvezi z omejevanjem širjenja novega koronavirusa prisilili našo škofovsko konferenco, da izjemoma prepove maše z udeležbo vernikov, smo se tako kot v mnogih drugih župnijah odzvali tako, da smo iz hišne kapele jezuitske skupnosti organizirali vsakodnevne prenose sv. maš. Zdaj, ko prvi val pojenja, so cerkve spet odprte in občestva so spet povabljena k zbiranju okrog oltarja. Navodila glede obhajanja na roko, nošenja mask, ohranjanja varnostne razdalje in pozdrava miru brez stiska rok nas nedvoumno spominjajo, da se ob tem ne vračamo nazaj v stare vzorce in navade, temveč da iščemo nove načine, kako biti občestvo v spremenjenih razmerah. Ena od prilagoditev na te nove razmere v naši župniji je tudi dodatna sv. maša ob nedeljah ob 17.00.
Ti spremenjeni pogoji obiska maš marsikomu vzbujajo nelagodje, kar je razumljivo. Z namenom, da bi se ta prehod od spremljanja maš od doma k ponovnemu obiskovanju maš “v živo” lahko zgodil brez prisile in postopoma, smo tudi po odprtju cerkva in vnovičnem dovoljenju maševanja z občestvom ohranili navado prenašanja večernih sv. maš med tednom in družinske sv. maše ob nedeljah.
Po treh tednih takšnega režima, ob budnem spremljanju obiska pri mašah ter ob upoštevanju sproščanja protivirusnih ukrepov v civilni družbi smo v župnijski ekipi sklenili, da v mesecu juniju:
– prenehamo s prenosom maš med tednom,
– ukinemo dodatno nedeljsko mašo ob 17.00,
– ohranimo prenos nedeljske sv. maše ob 8.30 (prvo in tretjo nedeljo) in 10.00 (drugo in četrto nedeljo).
Ob teh sklepih se nam zdi pomembno poudariti, da je pri vseh zakramentih naša telesna prisotnost, v živo, nenadomestljiva. Čeprav je v skrajni sili in izjemoma spremljanje prenosa sv. maše po radiu, televiziji ali spletu pomembno duhovno doživetje, pa dejansko nič od naštetega ne more zamenjati ali nadomestiti obhajanja zakramenta evharistije, ko smo telesno prisotni v občestvu, kot mistično Kristusovo telo, ko skupaj obhajamo Jezusovo daritev in nas Sveti Duh po prejemu “enega kruha in keliha” poveže v eno.
Če boste torej zaradi bolezni ostali doma, bodimo povezani vsaj preko nedeljskega prenosa, drugače pa toplo vabljeni spet v cerkev. Malo za šalo, pa precej zares: župnijsko občestvo brez vas ni popolno in vsakega, ki manjka, pogrešamo.
