Župnija Dravlje se letos veseli poti devetih katehumenov. (prim Jn 14,9) Prisluhnili so vabilu: Pridi in poglej ( prim Jn 1,39)
Sedem jih je prejelo zakramente pri letošnji letošnji velikonočni vigiliji. Dva izmed njih pa jih bosta iz zdravstvenih razlogov prejela sredi junija.
Zakramente jim je podelil draveljski župnik p. Miran Žvanut DJ. Ves čas je tudi duhovni spremljevalec skupine.
Katehetski del na tej poti pa je zaupal meni. Z veseljem hodim z njimi po tej poti in občudujem velika Božja dela, ki jih nam Gospod skupaj razodeva. Ko se On dotakne src, duše in duha, se začuti veselje, mir in novo upanje. Težko je izreči z besedami tisto bistveno. V knjigi Mali princ beremo: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem .« Prav to je bilo mogoče v polnosti doživeti pri velikonočni vigiliji. Bogu hvala!
Naša srečanja bomo nadaljevali do junija. V tem času se bomo poglabljali v skrivnosti Božjega sporočila in »utrjevali« vrednote krščanskega življenja. Naj povem še to: Od enega do drugega srečanja raste povezanost skupine.
Besedilo: s. Magdalena Cimerlajt, uršulinka
Izkušnja s katehumenatom
Zakramenti, še posebej sv. krst in sv. birma, veliki večini mojih znancev in prijateljev predstavljajo nekaj samoumevnega, nekaj kar človek prejme v rani mladosti predvsem po volji staršev in je tako samoumevno kot dejstvo, da je morje slano in voda mokra. A v vseh družinah in okoljih vendarle ni tako, in po svetu hodimo tudi takšni, ki s svetopisemskimi nauki in sporočili do sedaj nismo imeli prav veliko opravka.
Po letih obotavljanja in dolgotrajnejšem prigovarjanju s strani moje žene sem se vendarle odločil zbrati pogum in stopil do draveljske župnije, kjer sem se pridružil skupini katehumenov. Od tedenskih srečanj sem pričakoval suhoparno pripravo na prejem zakramentov, neskončno prebiranje Svetega pisma, učenje imen svetnikov, molitev itd., a na veliko veselje in radost doživel veliko več od naštetega. Sestra Magdalena, ki ji izkušenj s pripravo katehumenov vsekakor ne manjka, je s preprostimi interaktivnimi predstavitvami in participativnim načinom razumevanja svetopisemskih besedil skrbela, da so bile tematike srečanj vedno izredno zanimive, predvsem pa poučne. Še posebej gre poudariti njen izredni čut za povzemanje bistva besedil, ki jih je koncem vsakega srečanja smiselno povezala in umestila v širši kontekst obravnavane tematike. Za vsa obravnavana besedila in svetopisemske zgodbe je imela pripravljeno tudi slikovno gradivo, ki nas je popeljalo v staro Judejo in Kristusov čas, kar nam je na široko odpiralo vrata v razumevanje dogodkov izpred dva tisoč let. Na srečanjih nas je navkljub natrpanem urniku vsakokrat za kratek čas obiskal tudi pater Miran, ki se je s sestro Magdaleno čudovito dopolnjeval in nam obravnavane tematike predstavil iz povsem praktičnih zornih kotov, izhajajoč iz vsakdanjih situacij, ki jih doživlja pri svojem delu.
Vsebina srečanj se je tekom zime stopnjevala od tematik Stare zaveze, na kateri smo gradili temelje našega razumevanja, do podrobnejšega vpogleda v življenje in delo Jezusa Kristusa, ki smo se mu posvetili ob vstopanju v pomlad. A vrhunec naše poti je bilo vsekakor doživljanje Velikega tedna, ki smo ga pričeli z blagoslovom cvetja, udeležbe pri sv. spovedi in spremljanju obreda velikega četrtka z umivanjem nog, ter sklenili s prejemom samih zakramentov na sveto velikonočno vigilijo.
S samih srečanj, oziroma priprave na prejem Svetih zakramentov, pa se mi je v spomin najbolj vtisnila podoba gore, na katere vrh vodita dve poti. Prva je ležerna, široka, utrjena in položna. Vije se okrog in okrog, ter konča nekje daleč pod vrhom. A tista druga je zahtevnejša. Ozka, strma in neutrjena; polna pasti in nepričakovanih ovir. A slednja navkljub zahtevnosti vodi na sam vrh in prav takšna je tudi pot katehumenata. Če želiš nekaj prejeti, razumeti in ponotranjiti, sta potrebna predvsem trud in vztrajnost. Tudi sam sem imel na začetku svoje poti pred očmi zgolj vrh-cilj, oziroma prejem Svetih zakramentov. A po prejemu le-teh in tako iskreni dobrodošlici s strani faranov draveljske župnije človek spozna, da je bistvo Božje ljubezni skrito v sami poti, ki se je za nas katehumene pravzaprav šele dobro pričela.
Besedilo: Tom Zajšek
Zvočni posnetki:
– čestitke katehumenom (Darja Silan)
Foto in avdio: Tomaž Celarec
