p. Franc CERAR:

 

ZAKAJ SEM VESEL

Ko slišite kitare moje zven
in pesmi glas, ki vre mi iz srca,
nikar ne mislite, da v življenju
le sreča in uspeh se mi smehlja.

Drugje veselja mojega je vir,
studenec neizmerno je globok,
usahniti mi ne more nikdar:
izvor veselja mojega je – Bog.

Če dušo kdaj mi rani greh,
pri spovedi ga Jezus odpusti.
Pri maši in pri zlatem tabernaklju
moči mi za življenjski boj deli.

Ko svet je poln prevare in zablod,
težko resnico ločiš od laži,
mi Kristusova Cerkev jasno sveti:
na skali nezmotljivosti stoji.

Če kdaj zakrije sonce mi oblak
in v dušo se prikrade megla, noč,
srce zakliče k Materi Mariji:
Marija, ti prihiti na pomoč.

 

p. Franc CERAR (1922 – ): Rodil se je v Črnomlju. Po maturi v Novem mestu poleti 1943 je bil do konca vojne v partizanih. Leta 1946 se je pridružil jezuitom in bil leta 1955 v Zagrebu posvečen v mašnika. V župniji sv. Magdalene Maribor je bil 14 let župnik, danes živi v jezuitski skupnosti Srce Jezusovo v Mariboru.

 

Ves čas je aktiven na kulturnem področju. V 60. letih je izdal dve pesmarici z naslovom Zapojmo bratje, s katerima je mladim močno približal prepevanje in igranje duhovnih pesmi. Napisal je več zgodovinskih knjig, med drugim Partizan malo drugače, v kateri opisuje svoje doživljanje v vojni. Sodeloval je tudi s časopisom Družina, kjer je podajal razlage evangelijev in odgovarjal na vprašanja bralcev.

(objavljeno: SONCE IHS: poezija slovenskih jezuitov. Župnijski zavod Dravlje. 1999)