Prva in ključna Beseda v našem verskem življenju bi morala biti večna ljubezen Očeta. Ljubezen je tisto, kar nam Bog nenehno želi sporočiti in jo kaže v vsem, kar naredi za nas vsak dan: Ljubim te. To je Božje bistvo. »Bog je ljubezen« (1 Janez 4,8). Bog nas ne more ne ljubiti. Njegova ljubezen je brez pogoja in nespremenljiva. Prepoznavanje te vrste ljubezni nas vodi, da se nanjo odzovemo.

Na začetku je bila ljubezen. Kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen? Kakšen pomen dajem besedi “ljubezen”?
Imamo izkušnjo, da nas ima nekdo rad; starši, prijatelji, kdo drug? Ljubezen je na prvem mestu, ljubezen je med nami, vedno si lahko predstavljamo obraze ljudi, ki so nas imeli radi in nas imajo radi še danes.
Sveti Pavel je rekel: Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine… (1 Kor 13, 4-8)

Četudi te ljubezni ne moremo prepoznati v svojem življenju, obstaja gotovost, čeprav je ne zaznavamo takoj: On, ki je vir življenja, vidnega in nevidnega sveta, me je ljubil za vedno. On pravi: »Ljubim te.« » Glej, na obe dlani sem te napisal,…« (Iz 49, 16)
Bog nas ne ljubi na splošen način, ampak konkretno in osebno, do te mere, da je dal svoje življenje za nas, za vse, celo do te mere, da je prelil svojo kri, da bi lahko spoznali vso višino, širino in globino njegove ljubezni do vsakega izmed nas. Njegova ljubezen je tako velika, da je ne bi mogli zadržati niti oceani, niti reke je ne bi mogle zapreti! Takšno Ljubezen je nemogoče prevesti in prenesti tudi z najlepšim pisanjem, saj zahteva osebno srečanje. To je kot zaljubljenost. Vsi smo brali knjige in romane na to temo, filmi so nas navdušili, toda ko se zaljubiš, se vse spremeni, zdi se, kot da živiš v novem svetu.

S smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa je nastal nov svet. »Vstajenje nam pove, da pot ljubezni, po kateri je Jezus brezpogojno hodil vse do izročitve lastnega življenja, ni pot, ki vodi v nič, ni slepa ulica. Pot ljubezni je pot, ki nas odpira v življenje« (p. Louis Evely).
V Jezusu Kristusu imamo zagotovilo, da ljubezen obstaja in da smo ljubljeni. Sveti Janez nam v svojem prvem pismu pravi: »Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.« (1 Jn 3, 16).

Ljubezen je pot, resnica in življenje. Zato je ključno, da to ljubezen prepoznamo v svojem življenju in se zahvalimo Gospodu, viru vsega dobrega. Prepoznavanje tega vidika našega odnosa z Bogom nas poziva k hvaležnosti.

__________________________________________________________________

Vaja tega tedna je prepoznati kako LJUBLJENI smo. Kaj za nas pomeni ljubiti in biti ljubljen. Kakšen pomen dajem besedi “ljubezen”?

Ključna beseda: LJUBITI
Cilj: Prepoznati, kako ljubljeni smo.
Notranja drža: Prepoznavanje brezpogojne ljubezni.
Kaj želim: Milost hvaležnosti.
Notranja dinamika koraka: Od “ne zavedanja” do “prepoznavanja in čudenja” ljubezni v mojem življenju.

1. PREMISLI:

Kaj pomeni ljubiti in biti ljubljen? Kakšen pomen dajem besedi ‘ljubiti’?

Kaj bi lahko rekli o prisotnosti Božje ljubezni do svojega ljudstva v Svetem pismu? Če odprimo Sveto pismo in ne glede na to, kje ga bomo odprli, bomo našli številne dokaze Božje ljubezni do svojega stvarstva, zlasti do ljudi.
Sveto pismo je v vseh svojih knjigah pripoved o izkušnji Božje ljubezni, ki jo pripovedujejo ljudje, ki v svojem življenju prepoznavajo neskončno navzočnost Božje ljubezni, ki jih zajema in napolnjuje.
Toda kaj imajo te besede ljubezni, ki jih je Bog namenil ljudem iz drugega časa, povedati nam danes?
Sveto pismo je pripoved o Božji ljubezni do svojega ljudstva in o tem, kako so se odzvali, ne vedno ljubeče, svojemu Stvarniku in Gospodu. Sveto pismo nam govori o Ljubezni, ki veruje v nas, ki skrbi za nas, ki nas rešuje, ki želi, da smo z njim: Izkušnja Božje Ljubezni, o kateri pripoveduje Sveto pismo, je še danes živa v vsakem od nas.

2. PREBERI:

Najdemo številne podobe Boga kot večnega ljubimca, ki je vedno pozoren na nas:

»Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.« (Jer 31,3);

kot Očeta, ki ljubeče skrbi za svoje otroke in jih varuje:

»Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa?
A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim.« (Iz 49,15).

Gospod je pastir, ki neutrudno skrbi za svoje ovce, zlasti za tiste, ki so najbolj krhke in najbolj potrebujejo njegovo ljubezen in nežnost:

»Kakor pastir pase svojo čredo, jo zbira s svojim laktom, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe.« (Iz 40,11).

Gospodova ljubezen je ljubezen, ki krepi, obnavlja, dviga padle in je zvesta za vedno:

»ti… ki sem te vzel s koncev zemlje, te poklical iz njenih skrajnih kotov in ti rekel:
»Ti si moj služabnik, izvolil sem te in te nisem zavrgel.«  (Iz 41,9).

Bog prevzame pobudo. On je tisti, ki nas ljubi tako zelo in močno; ne more ljubiti, ne da bi tistim, ki jih ljubi, dal moč, da vstopijo v njegovo življenje in postanejo del njega. Tako nam apostol Janez pravi:

»Ljubezen je v tem, ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga.
On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.« (1 Jn 4,10).

Jezus sam nam govori o svoji ljubezni do nas in o ljubezni svojega Očeta:

»Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).

Bog lahko samo ljubi in njegova ljubezen se ne more niti zmanjšati, niti oslabiti, ne glede na to, kaj se zgodi ali karkoli naredimo. Tako močna je, da nas nič in nihče ne more ločiti od nje. Nič in nihče ne bo povzročil, da bi nas Gospod imel manj rad.

 »Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Prav kakor je pisano: Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce. Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 38 Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim 8, 35-39)

3. PONOVNO PREBERI:

• Z večno ljubeznijo sem te ljubil … (Jer 31,3)
• Ali mati pozabi ali preneha ljubiti svojega otroka? No, tudi če ona pozabi, jaz te ne bom pozabil, pravi Gospod. Imam te vgravirano na dlaneh svojih rok. (Iz 49,15)
• Ljubezen je sestavljena iz tega: ne da bi mi ljubili Boga, ampak da je on prvi ljubil nas in nam poslal svojega Sina. (1 Jn 4,10)
• Bog nas je izbral v Kristusu že pred stvarjenjem sveta. (Ef 1,4)
• Nič nas ne more ločiti od ljubezni, ki nam jo je Bog izkazal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu! (Rim 8,39).

4. KONTEMPLATIVNA VAJA:

Preberi Psalm 135(136) in počasi vnesi vsako besedo, okusi in začuti besede, ki jih psalmist polaga v usta izraelskega ljudstva. Ustavite se pri tistih besednih zvezah, ki najbolj odmevajo v vaši notranjosti, in jih ponavljajte v sebi kot nekakšno glasbo ali mantro, ki spremlja ritem vašega dihanja. Na koncu vzemite listek in napišite svoj psalm zahvale Gospodu.

5. POGOVOR:

Zdaj si vzemite nekaj časa za pogovor z Jezusom. Pogovorite se kaj vse ste doživeli med molitvijo.