Ponižni sad žetve

Ne bodite zaskrbljeni. Vstanite in služite Gospodu s stanovitnostjo, pozornostjo in dobrotljivostjo. To je pravi način, da mu služimo. Če se boste lahko vzdržali poskusov, da bi počeli vse mogoče stvari, in se boste trudili spolnjevati eno po eno, boste storili veliko. Sprejemajte pokoro in mrtvičenja, ki jih pogosto srečujete, kajti to je prva dolžnost, ki jo je treba spolniti. Šele potem se lahko lotite vsega drugega. Ljubeče poljubljajte križe, ki jih naš Gospod polaga v vaše naročje, ne da bi preverjali, ali so narejeni iz dragocenega in plemenitega lesa ali ne. Resnični križi so narejeni iz lesa, ki smrdi po umazaniji in ga imajo za ničvrednega. 

Vedite, da je v običajnih oblikah mrtvičenja in pokore, ki nas doletijo dan za dnem, tu in tam skrit naš Gospod, preoblečen v vrtnarja. Mi pa bi radi imeli bolj prefinjene križe. Toda tisti, ki se zdijo najbolj dini, niso najboljši. Preden bomo Gospoda uzrli v vsej njegovi slavi, si on želi zasaditi veliko skromnih rož v naš vrt, takšen je njegov načrt. Naša naloga je, da pripravimo svoja srca na nenehno zedinjenje z njegovim srcem in tako pripravimo svojo voljo, da mu bo v veselje. 

Sprejmimo torej svojo pot skozi globoke solzne doline majhnih ponižnih kreposti. Tam bomo kmalu opazili vrtnice med trni; ljubezen, ki sveti kljub notranji in zunanji bridkosti, lilije čistosti in vijolice kreposti, sadove pokore in mrtvičenja. Bolj kot vse druge bi morali ljubiti naslednje tri majhne kreposti: dobrotljivost srca, uboštvo duha in preprostost življenja v povezavi z vsemi naporti obiskovanja bolnikov, služenja ubogim in tolaženja žalostnih. Vse to naj bo storjeno v polni svobodi in brez zaskrbljenosti. 

Sv. Frančišek Saleški (+1622), je cerkveni učitelj in pomembna osebnost prenove katoliške mistike 17. stoletja.