V nedeljo, 16. junija smo se odpravili na kolesarsko romanje po Prekmurju in Štajerski. Na železniški postaji v Ljubljani smo na vlak natovorili kolesa, se namestili v vagon in se zapeljali do Maribora. Tam smo prespali v jezuitski skupnosti pri sv. Magdaleni, potem pa v ponedeljek zjutraj krenili proti Prekmurju. Pot nas je vodila preko Lenarta in Veržeja do Trnja pri Črenšovcih, kjer smo prenočili pri Utijščuvih. Pred tem smo si pogledali še vas Trnje in odigrali nekaj iger biljarda.
V torek zjutraj smo pognali kolesa proti Murski Soboti in se povzpeli na Grad na Goričkem, kjer nas je zelo lepo sprejel tamkajšnji župnik Marko Magdič. Razkazal nam je župnijsko cerkev zaznamovano tudi z našim najslavnejšim arhitektom Jožetom Plečnikom. Iz Grada smo se preko Moravskih toplic in Dobrovnika zapeljali v Lendavo, natančneje k cerkvi Svete Trojice, kjer smo prenočili v zidanici naših župljanov Danija in Minke. Pripravila sta nam izvrsten bograč, manjkalo pa ni tudi odlično vino in okusne češnje. Pred spanjem smo se pri sveti maši spomnili vseh naših domačih in prijateljev.
V sredo zgodaj zjutraj smo se preko Ormoža in Kidričevega zapeljali v Stražgonjco pri Pragerskem, kjer sta nas sprejela zakonca Fingušt. Jože Fingušt nam je pripravil posebno presenečenje. Zapregel je dva lipicanca in nas s kočijo peljal na Ptujsko goro. Nepozabno doživetje. Za zaključek dneva smo odigrali nekaj partij taroka, potem pa, zavedajoč se, da nas tudi naslednji dan čaka dolga pot, odšli spat.
Zakonca Fingušt sta nam v četrtek že navsezgodaj skuhala kavo in razveselila z mesnimi dobrotami. Tudi na sendviče za pot nista pozabila. Poslovili smo se in pognali svoja kolesa proti Slovenski Bistrici. Cesta nas je vodila skozi Slovenske konjice, Frankolovo, Velenje in Šoštanj do Topolšice, kjer nas je z mrzlim pivom pričakala družina Hozjan. Po tuširanju, kosilu in kratkem počitku, smo se z avtom zapeljali do Svetega Križa nad Belimi vodami, od koder je čudovit razgled na Šoštanj, Velenje in okoliško hribovje. Pogledali smo si cerkev in ob njej stoječi dom duhovnih vaj. Dan smo zaključili s sveto mašo v cerkvi v Šoštanju, po maši pa nam je domači župnik Jože Pribožič razkazal župnišče in župnijsko cerkev sv. Mihaela.
Petkova motivacija so bili trojanski krofi. Po slovesu od družine Hozjan smo se preko Šmartnega ob Paki soočili s trojanskim klancem. Počitek na Trojanah je bil več kot zaslužen, spust pa nadvse prijeten. Ob vztrajnem vrtenju pedal smo že okrog poldneva zapeljali v Ljubljano in v senci, pivu in refleksiji zaključili naše romanje.
V petih dneh smo prevozili dobrih 400 km, se naužili lepot Prekmurja in Štajerske, bili deležni gostoljubja prijaznih ljudi, izvedeli marsikaj novega o krajih skozi katere smo potovali, se greli s soncem in bili blagoslovljeni s kapljami dežja, predvsem pa se zavedali Božje navzočnosti in prosili, da bi to lepoto stvarstva, prijateljstva in veselja znali ceniti in deliti z drugimi.
p. Miran
To je bilo nepozabno doživetje prijaznih ljudi, ki so nam vsak dan nudili vse svoje materialno in duhovno razkošje, doživetje slikovitih lepot Prekmurja in Štajerske, pripekajočega sonca in prijetnega tuširanja iz oblakov, komarjev, nepreglednih ravnin in gričev, ki so včasih ob pripekajočem soncu in pomanjkanju kondicije postali gromozanski… Res, doživetje ki ga nikoli ne pozabiš, še posebej ne zaradi vezi, ki so se v tem času tkale med nami, prijatelji.
Jože
“Vredno se je potruditi, oditi od doma in s kolesom obiskati skrite kotičke naše prečudovite domovine. Na naši tokratni “akciji” sem podoživljal svoja rosna leta v osrčju Prlekije (sv.Duh na Stari gori). Seveda ni bilo samo to, saj 410 prevoženih kilometrov prinese še mnogo več: dobrih ljudi, ki so nas sprejeli, nove kotičke, kot je na primer cerkev Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete, v naselju Grad na Goričkem (Prekmurje), koder je Plečnik mojstrsko dopolnil stari gotski del svetišča, tudi na laika naredi res močan vtis. Še mnogo bi lahko pridal, ne nazadnje se med kolesarji stkejo res pristne prijateljske vezi.”
Tomaž
