Pri sveti maši so sodelovali učenci vseh razredov in vsi kateheti, ki so letos poučevali verouk. Namesto pridige, nam je dramska skupina zaigrala kratko igrico. Pri bogoslužju pa nam je minorit pater Janez Ferlež s svojo spremljevalno skupino polepšal praznovanje s svojim prepevanjem. Ker se je od nas poslovila tudi sestra Nada, smo se ji s skromnim darilom oddolžili za vse, kar je v naši župniji dobrega naredila. Na koncu so se nam predstavili tudi mladi iz programa POTA Kazahstan 2016, ki so predstavili svoje delovanje v misijonu, kamor se odpravljajo poleti.
Nekaj besed naših katehetov:
Ob sklepu veroučnega leta se s hvaležnostjo oziram na prehojeno pot. Pred očmi so mi otroci, s katerimi sem se tedensko srečevala, njihovi starši in vse župnijsko občestvo. Z veseljem se spominjam trenutkov, ko sem preko pesmi, pogovora in molitve odpirala najmlajšim vrata k Jezusu. Občudovala sem njihovo odprtost za duhovni svet. Ko se poslavljam od župnije, v kateri sem se lepo počutila, želim, da bi drobna semena, ki sem jih sejala, obrodila lepe sadove v njihovem življenju.
s. Nada Furlan, 1. in 2. razred
Veroučno leto je bilo zelo bogato in lepo. Z veroučenci 5. razreda smo letos spoznavali zakramente. Na poseben način smo doživeli zakrament svete evharistije, ko je bila pri družinski maši 29.5. ob 10h darovana maša po namenih vsakega veroučenca 5. razreda. V svetem letu božjega usmiljenja smo spoznavali tudi neizmerno božje usmiljenje, radost svete spovedi in z družinami veroučencev 5. razreda poromali skozi sveta vrata stolnice v Ljubljani, s tem prejeli tudi odpustek, obiskali svetišče sv. Jožefa, zavetnika družin, ter romanje prijetno zaključili ob druženju ob dobrotah, klepetu in igri. Na romanju smo se imeli zelo lepo in takrat se je v otrocih in starših prebudila želja, da naredimo še kakšen piknik na koncu leta, ki se ga že veselimo in ga bomo imeli čez nekaj dni.
Pri verouku smo ob katehezah radi gledali tudi kratke filme – npr. Sedem zakramentov Cerkve in spoznavali različne redove v Cerkvi tudi preko glasbenih video posnetkov. Spoznali smo tudi nekaj resničnih življenjskih zgodb povezanih z zakramenti- npr. evharistične čudeže, ozdravljenje sestre Tončke pri maši pri Mariji pomagaj na Brezjah ter zgodbe nekaterih svetnikov (sv. Maksimiljan Kolbe, sv. Favstina Kowalska,…). Otroci so se naučili tudi nekaj novih molitev, radi pa smo molili tudi s pesmijo.
Z nekaterimi veroučenci smo se pridružili tudi celodnevnemu češčenju Najsvetejšega v župniji, kar je bila zanje nova, zelo lepa izkušnja. V postnem času smo ob 100-letnici dogodkov v Fatimi poskušali posnemati pastirčke iz Fatime in se trudili darovati Mariji in Bogu vsaj eno »žrtvico« na dan- t.j. nekaj, kar nam je bilo težko, smo se potrudili storiti z ljubeznijo. Na to postno akcijo je bilo veliko lepih odzivov otrok in staršev.
Čudovito je bilo videti res mnogo otrok, ki so radi prebirali knjige za Slomškovo bralno priznanje in so jim bile knjige v veliko veselje. Podeljenih je bilo tudi veliko zlatih priznanj za branje (tistim, ki so prebrali po 4 knjige). Da bi Jezusa lahko še bolje spoznali, so otroci, ki so želeli, sodelovali pri prebiranju evangelija po Marku. Prebrali so celoten evangelij in v njem označili besede, ki so jih posebej nagovorile. Zelo lepo je bilo slišati, da so se na tak način o Jezusu veliko novega naučili. Tisti, ki so sodelovali, so za svoj vložen trud na koncu leta prejeli nagrado, ki jo je daroval g. župnik Miran Žvanut. Prejeli so knjižico Evangeliji- vse 4 evangelije, ki je bila izdana na pobudo papeža Frančiška, ki pravi, da naj imamo evangelije vedno ob sebi in naj jih radi prebiramo.
Ob zaključku leta želim otrokom in staršem prijetne počitnice in obilo blagoslova na vseh poteh.
Darinka Bak, 5. razred
Ko me je lansko poletje župnik vprašal, če bi morda poučevala verouk, sem se začudila in se spraševala, če sem res prava oseba za tako poslanstvo. »No, morda pa je res tak Božji načrt zame. Zaupam, da bom dobro opravila svojo nalogo.« In tako sem se podala v svoje prvo veroučno leto v vlogi kateheta, ki pa je minilo (pre)hitro in v tej vlogi sem zelo uživala. Čeprav sem si na začetku postavila (pre)visoke cilje, sem hitro prišla do spoznanja, da bom s 45 minutami na teden zelo težko premikala gore … lahko pa veroučencem dam svoje izkušnje in znanje ter jim predstavim še nekaj naukov Svetega pisma. Največ, kar lahko katehet dobi v zameno za to, pa je, da ob izjavi predzadnjo uro verouka: »Verjetno bom z vami tudi naslednje leto,« vidiš nasmehe na obrazih otrok ter iskreno izjavo: »Super!« In to, da otroci radi prihajajo na ure verouka kljub domačim nalogam in občasnem učenju, je potrditev mojega dela. Zelo se že veselim prihodnjega leta, za katero pa verjamem, da mi bo prineslo še več novih izzivov in izkušenj.
Tjaša Medved, 4. razred
Letos smo govorili o zgodovini našega odrešenja. Na začetku smo spoznavali in odkrivali, kako so glavni junaki Stare Zaveze zaupali Bogu, da On vodi njihova življenja. V drugi polovici leta pa smo se ustavili pri Jezusu in njegovem nauku ter se pogovarjali o njegovi ljubezni do nas. Tudi sama sem se veliko naučila. Ob otrocih namreč pogosto doživljam, da več prejemam kot dajem, saj mi njihova vprašanja in dvomi odpirajo nova obzorja. Hvaležna sem za to leto, za vse lepe trenutke in pa tudi težje, v katerih smo vsi skupaj rastli. Predvsem pa hvala vsem katehetom za podporo in skupna srečanja.
s. Iva Horvat, 6. razred
Letošnje veroučno leto mi je bilo lepo in doživeto. V posebno veselje so mi bili letošnji prvoobhajanci. Kar 52 se jih je nabralo. V treh skupinah smo se pripravljali na prvo sv. spoved in na prvo sv. obhajilo. Posebej doživet je bil obred prvega sv. obhajila, ko so do izraza prišli tudi otroci in starši s sodelovanjem. V župnijskem pastoralnem delu je obred prvega sv. obhajila zame nekaj najlepšega. Tako pristno in iskreno je vse to. Vesel sem tudi, da sem nekoliko bolj spoznal starše prvoobhajancev. Otroci se že veselijo, da bomo še naslednje leto skupaj, v prihodnjem veroučnem letu. Tudi meni je to v veliko veselje.
p. Jože Poljanšek, prvoobhajanci
Foto in video: Tomaž Celarec
