V sobotnem, oblačnem jutru se je naša katehetska ekipa odpeljala proti Blejskemu Vintgarju. Na sprehodu, ko nas je spremljal glas deroče vode, ki je pljuskala in tekla z vso svojo močjo, me je spremljala misel, kakšna neverjetna moč je moč narave. Ob njej človek, ki danes zmore s pomočjo tehnologije narediti neverjetne stvari, začuti svojo nemoč in krhkost. Veličina in moč narave ter človeka ostajata v Božjih rokah, ker je le On pravi in resnični Gospodar. Imeli smo res lep dan, zaznamovan s hvaležnostjo do Boga in drug do drugega. Dan, ki nas je povezal v veselju in sproščenosti. In še sonce je nekaj časa svojo svetlobo in toploto delilo z nami. Hvala p. Miranu in vsem ostalim!
s. Sabina
Vedno znova sem presenečen, ko tehtam sadove te vrste druženja katehetske ekipe. Kakšne rezultate lahko da izlet, pa jih en dober, resen sestanek ne bi mogel dati? Na izletu tehnične zadeve zagotovo obdelamo manj učinkovito, vendar pa to, da stojimo v Radovljici nad dolino Save in občudujemo razgled ali pa samo skupaj hodimo po brveh Blejskega Vintgarja, pripravlja v nas teren za večjo povezanost, zaupanje, naklonjenost. Če želimo postajati ekipa, so te vezi nujno potrebne.
p. Primož
V soboto smo kateheti v dežne plašče odeti,
šli v Radovljico na sprehod in kavico.
V bližnji cerkvi smo molili,
da se ne bi preveč zmočili.
Pot še malo na sever je vodila,
V Blejskem vintgarju voda bolj je lila.
Slap je šprical desno, levo,
nas vse od hoje je bolelo.
Župnik nas tolažil s hrano je obilno,
zato smo šli v gostilno.
Tam najedli smo se za tri,
po sladici pa nam še kava zadiši.
Da tega dneva ne bi pozabili,
s slikanjem baterije smo trošili.
Dober dan in dobra družba,
draveljski katehet – najboljša je služba.
Teja in Katja