Sv. Lovrenc, Kristusov služabnik

Kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče. Tukaj spoznavamo nagrade in zasluge krščanskega življenja. Kdor sovraži svoje življenje s svetim sovraštvom, seveda, zaradi Boga, kar je njegova zasluga, da ga bo ohranil za večno življenje, kar je njegova nagrada. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj: njegova zasluga je služenje Kristusu in posnemanje; in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik: njegova nagrada bo ta, da bo sprejet v Kristusovo družbo. Če kdo meni služi, je zasluga; ga bo počastil Oče, je nagrada … 

To so kreposti, ki jih lahko najdemo pri svetem Lovrencu … V svojem življenju je z vsem srcem služil Kristusu, v smrti pa ga je posnemal. Boga in Kristusa je ljubil s pristno ljubeznijo, iz globine svojega srca. V skladu s tem je preziral samega sebe in svoje življenje, ki ga zaradi Kristusa, ni imel za vrednega več od drobca prahu. Še več, z vsem srcem je hrepenel po tem, da bi svoje življenje dal za Kristusa. Zaradi tega se je popolnoma posvetil češčenju Boga iz čiste ljubezni. Hodil je za Kristusom kot dosledni posnemovalec njegovega življenja in kreposti v polni svetosti, kot častilec, ki ljubi Boga. Tako je poosebljal podobo nebeškega moža, našega Gospoda Jezusa Kristusa. In glejte, kako je bil nagrajen! Pridobil je življenje z blaženimi in nesmrtnimi duhovi v nebesih; že uživa večno blaženost in srečo s Kristusom v raju; Bog ga je že počastil, in sicer ne samo pred svojimi angeli v nebesih, temveč tudi pred ljudmi na zemlji. Že v času življenja ga je Bog počastil, kajti v Rimu je postal tesen prijatelj papeža Siksta II. Bil je papežev diakon in ekonom cerkvenega premoženja. Kako je bil šele počaščen po svoji smrti. 

Sv. Lovrenc Brindiški (+1619), cerkveni učitelj in vrhovni predstojnik kapucinov, je pridigal po vsej Evropi.