Duhovna obnova župnijske Karitas

Izpostavljeno, Karitas, Novice
Povej naprej!

Tretjo januarsko soboto 2025. leta smo se prostovoljke in prostovoljec  odpravile na duhovno obnovo, ki jo je vodil župnik pater Primož,  v Marijin dom na Bledu, ki ga vodijo sestre hčera Marije Pomočnice (don Boskove salezijanke).

Naša premišljevanja so se v tihoti osredotočala na besede iz Markovega evangelija (Mr 1, 29-31): Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.

 

 

Ustavili smo se ob različnih pogledih besedila:

  1. Sporočilo v kontekstu:
  • »in jim je stregla«: služenje v vseh mogočih oblikah (sposobnost ljubiti, to je služiti: vsak korak hoje za Gospodom, vsako sprejemanje in dajanje po Gospodovem vzoru,  vsako poslušanje njegove besede , vsako govorjenje, vsako videnje resnice;  …  vsak pogled, vsak lepa beseda, …, torej delitev blagoslova sočloveku, ki smo ga prejeli zastonj in smo ga dolžni zastonj dajati);
  • »Jezus je zdravnik in zdravilo«: s svojo besedo osvobaja od hudega duha in s svojim dotikom daje sposobnost za dobro;
  • »učenca« predstavlja tašča: leži bolna, nesposobna streči in prisiljena, da ji strežejo ali da se poslužuje drugih;
  • ta odlomek naj nam da nove oči, da bi videli to, kar šteje pred Bogom.
  1. Branje besedila:
  • »iz shodnice so se napotili v hiši«: prehod iz sinagoge (judovskega bogoslužnega prostora) v hišo (kraj krščanske kateheze in bogoslužja).
  • »Simonovo in Andrejevo z Jakobom in Janezom (začenjajo svojo pot tako, da hodijo za Jezusom in se učijo; vzor nam, ki smo poklicani, da se poistovetimo z njimi);
  • »Petrova tašča je ležala z vročico«: ta vročica, ki priklepa na posteljo, je podoba tiste zla, ki omrtvi vsakega človeka in ga onesposobi za ljubezen, široko pa razvije sposobnost zasužnjevanja; kaj je to pri meni; v isti hiši bo Jezus postavil diagnozo in zdravil še drugo vročico (željo, biti največji; prepiri za prva mesta);
  • »mu povedali o njej«: posrednik, ki vodi k Gospodu ali Gospoda k nam (odgovornost vsakega za svojega brata pred Očetom; skrb za sočloveka,…);
  • »pristopil je«: Jezus se ne umakne pred našim zlom; neskončno božje usmiljenje;
  • »jo prijel za roko«: ozdravitev se dogodi v tišini, preko stika;
  • »jo prebudil«: razglasitev Jezusovega vstajenja
  • »in ona jim je stregla« (Jezusu in drugim): naša roka, ki jo je on »prijel«, je končno sposobna delovati kot njegova. »Streči« v Novi zavezi pomeni ljubiti v konkretnem (resnično ljubiti pomenit nositi težo drugega v njegovih potrebah in njegovih mejah;  samo v medsebojnem služenju smo končno vsi svobodni; raj je, kjer vsakdo hrani drugega: vsi jedo in vsakdo uživa v tem, da daje in prejema dobrohotnost in ljubezen).

Duhovno obnovo smo zaključili s sveto mašo, ki jo je v manjši kapeli Marijine hiše daroval p. Primož.  Po odličnem kosilu, ki so nam ga pripravile don Boskove salezijanke, smo  si privoščili panoramski pogled na Blejsko jezero z otokom (vračali smo se namreč po cesti, ki pelje nad severno jezersko obalo mimo železniške postaje Bled Jezero ). Proti domu smo se napotili po malo daljši oziroma drugačni poti, kot smo je sicer navajeni. Peljali smo se namreč skozi vasi Mlino, kjer je domoval slovenski pisatelj Tone Svetina, in Selo pri Bledu ter se zaustavili v Ribnem pri enako imenovanem hotelu v bližini razgledne točke nad Savo Bohinjko in bajerjem Ribno ter pogledom na Jelovico, kjer je bil 1957. leta posnet del slovenske  črno-bele filmske romantične komedije Ne čakaj na maj. Pot nas je skozi spodnji del Ribnega peljala do vasi Bodešče, kjer smo se ustavili pri gotski cerkvi sv. Lenarta iz 2. četrtine 15. stoletja z renesančno lopo in baročnim zvonikom, zgrajeni visoko nad Savo Bohinjko, ki je obvarovala vaščane v časih turških vpadov (na vratih cerkve je še sedaj vidna vdolbina konjske podkve turškega konja), tik pod severno steno Gradišča, kjer je obnovljen križ in prekrasen pogled na Julijske Alpe, Karavanke in vasi pod njimi, del Kamniško Savinjskih Alp, na dolino reke Save Bohinjke in Blejski grad, na Lesce in Radovljico ter Jelovico. Pot smo nadaljevali mimo vasi Koritno in se na začetku Bleda obrnili proti Ljubljani.

Adrijana Šmid Marjanović

Prejšnji prispevek
Mala Jata vabi
Naslednji prispevek
Jaslice 2024