Nekaj vtisov naših animatorjev:
ANIMATLON
Dan se je začel že precej zgodaj, zbrali smo se namreč že ob osmi uri zjutraj pred župniščem. Prišlo nas je 23 animatorjev, ki smo se nato z dvema kombijema in enim avtom odpeljali v Želimlje na prizorišče dogodka.
Ob prihodu smo prejeli dva lista s številko skupine, na podlagi česar smo nato približno vedeli, kdaj bomo na vrsti. Ob pol desetih smo se udeležili svete maše. Po sveti maši so nam organizatorji razložili, kako bodo na start klicali posamezne ekipe. Nato je sledilo druženje, da smo lažje počakali na start. Naša skupina je bila na vrsti okoli pol dvanajstih.
Začeli smo zelo energično, saj je bil naš cilj, da bomo najbolj umazana ekipa od vseh. Prva točka oziroma ovira je bila drča, po kateri se je bilo potrebno spustiti za nadaljevanje. Premagali smo jo brez težav in se veselo zapodili do naslednje točke, na kateri smo morali s skupnimi močmi potisniti cisterno za vodo okoli količkov zabitih v tla. Zopet nam je uspelo in nadaljevali smo našo pot »preživetja«. Prišli smo do ovire, na kateri je bilo potrebno držati ravnotežje za hojo po deskah, ki so bile zavezane med drevesi in niso delovale nič-kaj stabilne. Po opravljeni nalogi smo malo preizkušali naše fizične moči z vleko avtomobila. Nalogo je najprej opravila polovica skupine, nato pa še preostali. Ko smo avto vrnili nazaj na svoje mesto, smo se morali splaziti pod vrvmi na količkih in nato priti čez piramido iz vrvi, nekateri najbolj domiselni pa so enostavno splezali skoznjo. Sedaj pa je končno sledilo nekaj bolj zabavnega – plazenje po blatni vodi. Na poti po jarku, ki je bil prekrit z mrežo, si zagotovo pojedel vsaj malo blata, če ga pa nisi, si ga pa ob izhodu iz jarka zagotovo. Tam je namreč stala Katja ter pridno mazala z blatom tiste, ki se še niso dovolj umazali. Nato smo s skupnimi močmi (predvsem s pomočjo Polija, Matica in p. Primoža) preplezali leseno steno. Pot smo nadaljevali proti Želimeljščici, kjer smo bili animatorji, ki smo prvič na animatlonu, »krščeni«. Pot smo nadaljevali po vodi ter se ob oznaki vrnili na kopno, kjer nas je čakala najbolj umazana ovira, blatna jama. Po jami se je bilo potrebno plaziti po vojaško in se s tem najbolj kar se da umazati. Ko smo se premikali proti naslednji točki, smo se srečali še z dvema takima jamama, tako da smo bili že kar pošteno umazani. Umazanija nam je tudi oteževala naslednjo točko. Potrebno se je bilo spraviti na drugo stran Želimeljščice s pomočjo gum visečih v zraku. Naše blatne roke in posledično gume so nam delo precej oteževale. Po tej nalogi sta sledili še dve skupinski nalogi, kjer je bilo potrebno sodelovati. Najprej smo se pozabavali s hojo na velikih hoduljah, na katerih je eden stal, drugi pa so mu s pomočjo vrvi pomagali pri hoji. Nato pa smo se namučili še s smučmi, na katerih je stalo deset ljudi naenkrat in so morali narediti pet korakov, pri čemer so poskušali ostati na smučeh. Po tej nalogi je sledilo skakanje v vrečah, v kateri so bile naenkrat štiri osebe, kasneje pa smo že prekucevali traktorske gume. Pot smo nadaljevali po hribu navzgor in se s pomočjo vrvi vzpenjali v strmino, na vrhu pa smo ugledali lep razgled na travnik in poligon, ki smo ga že premagali.
Nato pa je šlo samo še navzdol. Po hribu, seveda. Spuščali smo se nazaj proti travniku, kjer smo začeli naše naloge. Tam sta nas že čakala dva gasilca, ki sta nas oprala kar z gasilsko cevjo. Ko smo se končno vsi »oprhali« in preoblekli, je sledilo že težko pričakovano kosilo. Čakali so nas dišeči čevapčiči, pražena zelenjava in piščančji fileji. Bilo je slastno. Siti in zadovoljni smo se počasi odpravili proti Dravljam, kjer smo uspešen dan proslavili še s torto in druženjem. Pozno popoldan pa smo se poslovili in odšli vsak v svojo smer, a vedeli, da se bomo že naslednji dan zopet srečali.
David Medvešek
V soboto, 7. septembra smo se draveljski animatorji udeležili animatlona. Našo ekipo je letos sestavljajo rekordno število animatorjev. Zjutraj smo se zbrali v župniji in se odpeljali v Želimlje. Naše druženje smo začeli s Sveto mašo. Nato smo se odpravili na pot polno blata in ovir. Ponosno lahko rečem, da je bila naša ekipa najglasnejša in je pot končala najbolj blatna. Po opravljeni progi so organizatorji poskrbeli še za naše lačne želodčke. Nato smo se vrnili nazaj v Dravlje, kjer smo se še malo posladkali in podružili.
Maša Wagner
V soboto smo se izpred župnišča odpravili proti Želimljam. Tu smo se prijavili in se najprej udeležili svete maše. Po maši smo se s štartnima številkama 29 in 30 odpravili na progo Animatlonu. Najprej smo se spustili po drči, nato pa nadaljevali zanimivo pot polno preprek. Prebijali smo se čez blato, vodne jarke, plezali čez leseno steno in se zavihtelo čez Želimeljščico. Zaradi oblačnega vremena in mokrih majic je nekatere malo zeblo, vendar smo bili na cilju vsi zelo zadovoljni. Po dolgotrajnem čiščenju smo se še vsi z veseljem odpravili na zasluženo kosilo. Kmalu nato smo se vrnili v Dravlje, kjer je sledilo še kratko druženje.
Janez Nagode
ZAHVALNI DAN za animatorje
8. septembra smo se z animatorji zaradi slabega dežja odločili imeti notranji piknik. Ob 9.15 smo se zbrali v čajni kuhinjii in vadili za petje pri maši ob 10.00. Po maši smo se odpravili v atelje, kjer smo se zmenili, kaj bomo jedli. Nekaj animatorjev je šlo v trgovino, kjer so kupili hrano za naš piknik. Medtem ko se je delalo kosilo smo se ostali animatorji družili v ateljeju. Kosilo se je kuhalo precej dolgo in vsi smo bili že zelo lačni. Končno so pladnji s hrano prispeli in animatorji smo pričeli z gostijo. Hvala vsem animatorjem, ki so ga naredili.
Po kosilu smo obujali spomine letošnjega oratorija in animatlona z vsemi nastalimi slikami. Dan je zelo hitro minil in bil je že večer. Malo smo se še pozabavali potem pa odšli vsak po svoji poti domov.
Matic Pev