Po večerni sveti maši smo se zbrali v polni dvorani nove cerkve…in smo šli: v družbi župnika p. Mirana in naše župljanke Marjetice Škrlec smo se podali na pot po Caminu. V poletnem času sta namreč približno v istem času hodila vsak svojo pot in s svojo družbo po tej znani romarski poti po Španiji.

Najprej nas je v sliki in besedi ga. Marjetica popeljala po francoski poti, ki te pripelje na grob apostola Jakoba. Spoznavali smo kraje, preko katerih vodi pot; občudovali lepote narave in srečali nekatere romarje, ki so se vtisnili v srce ga. Marjetice in njenega sina Janeza. Odkrivali smo tudi duhovno pot, ki je neizogiben del romanja.

p. Miran pa nas je, prav tako v sliki in besedi, vodil po severni poti Camina, ki je malo bolj zahtevna. Pot nas je vodila po slikoviti in razgibani naravi, saj se skoraj ves čas vije ob morju. Na poti srečuješ ljudi iz celega sveta, vsak nosi svojo življenjsko zgodbo in svoj namen, s katerim se je podal na romanje. Toda vsi izžarevajo veselje do življenja in so odprti za medsebojne odnose!

Hvala, p. Miran in ga. Marjetica, da smo lahko skupaj z vama okušali bogastvo Camina, ki se odkriva tudi v odnosih, v naravnih lepotah, izkušnjah ter tako v  lepih kot tudi težkih trenutkih romanja. Začutiti je bilo, da se vsak, ki se poda na katerokoli pot, ki vodi v Santiago de Compostela, vrne domov duhovno in notranje bogat! Naj bo ta večer spodbuda, da se še kdo z romarsko palico in popotno torbo poda na pot blagoslovljenega in bogatega Camina!

Besedilo: sestra Sabina Vakselj