“Ko se strojnik odloči za duhovniško poslanstvo, je to zagotovo dobro,” je svoje pripovedovanje o jadralnem padalstvu pričel g. Jože Poje, župnik na Brezovici in gost oktobrskega Draveljskega duhovnega večera. Praktično je namreč imeti župnika, ki zna kaj popraviti. A znanje fizike in razmišljanje o aerodinamiki je bilo tudi dodaten razlog, da so ga ob pogostih obiskih Šmarne gore in drugih hribov peš ali s kolesom vedno pritegnili tudi jadralni padalci, če je le imel srečo, da je kakega uzrl. Kasneje, ko si je lahko privoščil svoje prvo padalo, pa ni ostal pri dokaj nizkih hribih. Podal se je v prave gore, tako v naši domovini kot tudi daleč od nje. Poslušali smo o zelo pestrih dogodivščinah v Butanu, Etiopiji, Severni Koreji… G.Poje je o letenju pripovedoval skromno, a smo kmalu opazili, kako močno ga je ta šport osvojil. Tako močno, da je ogled posnetkov pritegnil tudi nas, ki si morda nikoli ne bomo tako zviška ogledovali čudovitega sveta pod seboj. “Obstajata dve vrsti padalcev: tisti, ki smo že pristajali na drevju, in tisti, ki še bodo,” je pojasnil gost. V čem je torej še čar športa, ki vendarle zahteva kar nekaj priprav, obilico vztrajnosti pri hoji navzgor in še več potrpežljivosti ob čakanju na ustrezen veter pri startu in poletu? So ljudje, ki si drznejo tvegati več, nespametni in nepremišljeni? 

Sama občudujem, da tisti, ki jim je dan pogum in želja po več, to tudi udejanjajo. Brez adrenalina in tveganj ne bi bilo ne napredka ne radosti, ki jo daje težji cilj. “Moje zadovoljstvo je v razliki med očitno težavnostjo poti navzgor in nežni mehkobi lepega spusta nad pokrajino,” je pojasnil gost. 

Na nas je torej, ali po svojih poteh stopamo na varnejši, enakomeren in dolgotrajnejši način ali pa raziskujemo izzive, pri katerih vriska srce. Res lepo je bilo nocoj poslušati o njih.

Na TEJ priloženi povezavi lahko prisluhnete zvočnemu posneteku zanimivega večera. 

Na TEM njegovem video profilu lahko spremljate njegove podvige. 

Besedilo: Marjetica Škrlec

Foto: Jože Poje in prijatelji, Tomaž Celarec