V petek, 11. marca smo se izpred župnišča v dveh skupinah – ob 14.30 in 17.00, s kombiji odpravili v Strunjan. Po prihodu v Frančiškov dom je sledila razporeditev v sobe, ker nas je vse pot malo izmučila in je bil čas ravno pravi smo sedli k večerji. Po njej smo razdelili birmanci v štiri skupine, katere so vodili animatorji. Vsaka skupina je nosila ime Cerkve iz prvih stoletij krščanstva in imela za svojega zavetnika apostola, ki je v njej deloval: Cerkev v Rimu (sv. Peter), Cerkev v Jeruzalemu (sv. Jakob), Cerkev v Carigradu (sv. Andrej) in Cerkev v Korintu (sv. Pavel). Vsaka skupinah se je seznanila s svojim zavetnikom in ga nato predstavili ostalim skupinam. Predstavitve posameznih skupin in zavetnikov so se zavlekle kar precej v noč. Polni vtisov preteklega dne smo se trudni hitro predali spancu.
V soboto zjutraj je glasno bujenje vabilo k jutranji telovadbi in molitvi ob strunjanskem križu, ki ju je vodil p. Miran. Po obilnem zajtrku smo se odpravili na orientacijski pohod po Strunjanu. Namen pohoda je bil seznanitev birmancev z različnimi zakramenti, katere so predstavili animatorji na različnih točkah, ki so bile postavljene po strunjanskem zalivu, kar je prijetno popestrilo učne urice in razgibalo birmance. Po končani orientaciji smo se iz vetrovnega vremena preselili v toplo zavetje doma, kjer nas je čakalo kosilo. Po obedu je sledila rekreacija, kjer smo se med seboj pomerili animatorji in birmanci v različnih igrah. Popoldne smo se še odpravili na pohod proti Portorožu, kjer smo si ogledali tamkajšnjo cerkev Rožnovenske Matere Božje in se sprehodili po obali. Ob vrnitvi v Strunjan smo obhajali sveto mašo in se tako Gospodu zahvalili za preživeti dan. Po maši smo imeli v duhu prvih krščanskih skupnosti – agape, oziroma slovesno večerjo. Večer nam je popestri razvedrilni program, katerega so s skupnimi močmi pripravile skupine, saj je vsaka pripravila in predstavila več različnih točk. Teža celotnega dneva je vzela svoj davek in animatorji nismo imeli veliko dela z vzdrževanjem nočnega reda in miru.
Za razliko od sobote nas je v nedeljsko jutro popeljala bolj lahkotnejša glasba. Pred zajtrkom smo se zopet podali na jutranje razgibavanje in molitev. Po zajtrku je sledilo pospravljanje sob in priprava na nedeljsko sveto mašo, pri kateri so sem nam pridružili starši. Duhovno obnovo smo sklenili s prijetnim druženjem ob čaju in pecivu.
